Svetlik: Družinski zakonik ne izključuje nobene oblike družinske skupnosti

Z zakonikom "odpiramo možnost, da damo enake pravice tudi tistim družinskim skupnostim, ki so pač drugačne", je poudaril Svetlik. (Foto: Matej Povše)

Z zakonikom "odpiramo možnost, da damo enake pravice tudi tistim družinskim skupnostim, ki so pač drugačne", je poudaril Svetlik. Med vsebinskimi spremembami je minister omenil tudi, da zakonik postavlja v središče otroka in njegove pravice, saj daje več možnosti posredovanja v družinsko skupnost, kadar se zazna, da prihaja do kršenja pravic, prepoveduje telesno kaznovanje otrok in uvaja institut zagovornika otroka.

Kot je še poudaril Svetlik, po 35 letih nastaja nov družinski zakonik, ki bo "celotno družinsko problematiko urejal na enem mestu, v enem samem aktu". S tem želijo slediti sodobni praksi urejanja tega področja v evropskih državah, pojasnjuje.

Alenka Švab: V sociologiji omenjene spremembe zakonodaje razumejo kot proces pluralizacije družinskih skupnosti

Alenka Švab s Fakultete za družbene vede v Ljubljani je v uvodni predstavitvi dejala, da v sociologiji omenjene spremembe zakonodaje razumejo kot proces pluralizacije družinskih skupnosti. Po mnenju sociološke stroke so spremembe posledica in generator sodobnih postmodernih družb, so specifika današnjega časa in so ireverzibilne, je dejala Švabova.

Ob tem je omenila tudi spremenjeno pojmovanje starševstva, saj ga danes "ne pojmujemo kot izključno biološko vlogo". Socialne oblike starševstva, kot je med drugim v rejniških družinah, v posvojiteljskih in reorganiziranih družinah, sicer po njenih besedah niso novost, a se danes pluralizirajo.

Kot pojasnjuje, starševstvo danes tudi ni več vezano samo na heteroseksualni par in na skupno stalno prebivališče. "Raznolikost je tista značilnost družinskega življenja, ki družino ohranja pri življenju," je prepričana.

Mateja Končina Peternel: Prednost zakonika je "popolnoma jasna ureditev" glede izrekanja ukrepov

Višja sodnica Mateja Končina Peternel je v uvodu javne razprave med prednostmi, ki jih prinaša predlagani družinski zakonik, izpostavila "popolnoma jasno ureditev" glede izrekanja ukrepov, saj lahko nekatere ukrepe izreka samo center za socialno delo, nekatere pa samo sodišče.

V pristojnostih centrov za socialno delo tako ostajata nujni ukrep odvzema otroka, ko je otrok neposredno ogrožen, in nadzor nad izvajanjem starševske skrbi, pojasnjuje višja sodnica.

V nadaljevanju javne predstavitve v državnem zboru bodo svoja mnenja predstavili strokovnjaki in širša javnost. Ob začetku predstavitve je bilo prijavljenih 35 razpravljavcev.