Je razdejanje na Pokljuki le začasno?

Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Jakša poudarja, da je zaradi ujm v letih 2007 in 2008 na Pokljuki padlo več kot 150.000 kubičnih metrov drevja, predvsem iglavcev, zato so se podlubniki močno razmnožili. (Foto: Dragana Stanković/dokumentacija Dnevnika)

"Če bi kdor koli od zasebnih lastnikov v gozdu pustil takšno stanje, kot ga pusti harvester, bi bil gotovo predmet inšpekcijske obravnave," je prepričan poslanec LDS Borut Sajovic. Jošt Jakša, direktor Zavoda za gozdove Slovenije, ki odreja delo v gozdovih, pa opozarja, da hiše ne ocenjujemo takrat, ko jo gradimo, temveč, ko je končana. "Zaradi ujm v letih 2007 in 2008 je na Pokljuki padlo več kot 150.000 kubičnih metrov drevja, predvsem iglavcev, zato so se podlubniki močno razmnožili. S pomočjo strojev bomo lahko posledice odpravili še pred zimo, če tega ne bomo storili, pa se bodo podlubniki prihodnje leto še bolj razmnožili," je prepričan Jakša in obljublja, da bodo poškodovani teren po opravljenih delih z majhnimi bagri popravili. Primera dobre prakse učinkovite in varne strojne sečnje sta, pravi Jošt Jakša, sanacija vetroloma na Jelovici in sanacija posledic neurij na Črnivcu. "Če tam ne bi delali s stroji, sanacija še danes ne bi bila končana," poudarja direktor Zavoda za gozdove Slovenije in za konec meseca na Pokljuki napoveduje terensko predstavitev posledic strojne sečnje na okolje.

Glede na to, da ta poteka v robnem območju Triglavskega narodnega parka, smo za mnenje povprašali tudi direktorja parka Martina Šolarja. "Vizualno so zadeve res videti strašne. Mi smo zraven, z gozdarji se dogovarjamo, na katerih območjih je strojna sečnja možna in kje ne," pravi Šolar. Zaveda se, da so pokljuški gozdovi v zadnjih treh letih prizadele številne naravne katastrofe, zato Zavod za gozdove Slovenije izvajalcem nalaga zelo kratke roke, do kdaj morajo iz gozdov odstraniti podrto in poškodovano drevje. "Dejstvo je, da se zaradi velikih količin dela izvajajo v časovno manj primernih obdobjih, kajti če bi delali v času zmrzali, bi bile poškodbe tal bistveno manjše. Toda te mora izvajalec po opravljeni sečnji popraviti in nekaj od tega se na terenu tudi dogaja," nam je pojasnil Šolar.

Kako se obračunava strojno delo v gozdovih?

Poslanec Borut Sajovic je vodstvo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov nedavno vprašal, ali se s harvesterji (procesorji) seka tudi v državnih gozdovih, ki jih upravlja sklad. Zanimalo ga je, kako se to delo potem obračunava, saj odredba za določitev normativov za delo v gozdovih strojne sečnje ne opredeljuje, poleg tega naj bi procesor kubični meter lesa obdelal za 12 do 13 evrov, ta les pa se potem na trgu prodaja po 37 do 40 evrov za kubični meter. Torej je dobiček tistih, ki sekajo s procesorji, veliko večji kot v primeru klasične sečnje. Po podatkih sklada so lani s procesorji v državnih gozdovih posekali nekaj manj kot 34.000 kubičnih metrov lesa, letos pa nameravajo na ta način posekati dobrih 44.000 kubičnih metrov lesa.