Socialne pomoči so višje, kot so plače številnih delavcev

(Foto: Bojan Velikonja)

Država je manj skopa od delodajalcev. Denarna socialna pomoč za družino znaša 522 evrov, povprečna višina denarnega nadomestila za brezposelnost pa 495 evrov. Štiričlanska družina (dva odrasla, študent in osnovnošolec) brez lastnega dohodka lahko tako z denarno socialno pomočjo in subvencijami prejme 1077 evrov na mesec. S tretjim otrokom se prejemek zaradi dodatka za veliko družino poveča za 387 evrov na leto, s štirimi otroki pa za 472 evrov. Če ob tem država nameni še subvencijo za brezplačni vrtec in subvencijo najemnine za stanovanje, bi teoretično lahko družina brez dohodkov in s štirimi otroki dobila skoraj 1600 evrov na mesec.

Če oba starša prejemata denarno nadomestilo za brezposelnost, bi prej omenjena štiričlanska družina prejela okoli 1510 evrov na mesec ali približno 35 evrov več, kot če bi eden od staršev delal za minimalno plačo in drugi prejemal nadomestilo za brezposelnost. V primeru, da je eden od staršev dolgotrajno brezposeln in s tem brez nadomestila, drugi pa prejema minimalno plačo, pa bi bil skupni znesek enak tistemu, v katerem ne bi v družini delal nihče (1076 evrov).

Denarna socialna pomoč se bo še povečala

Ni presenetljivo, da se čedalje več ljudi sprašuje, ali se sploh še splača delati; še zlasti če upoštevamo, da se bo po napovedih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prihodnje leto denarna socialna pomoč za odraslo osebo povečala z 227 na 450 evrov (trajna denarna socialna pomoč) oziroma na 308 evrov (začasna denarna socialna pomoč). Po novem zakonu o socialnih prejemkih, ki je v pripravi, bo nova višina minimalnih življenjskih stroškov znašala 562 evrov; trajna denarna socialna pomoč bo na začetku predstavljala 80 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, postopoma pa naj bi se zvišala na raven polne vrednosti.

Trajno denarno socialno pomoč bodo po pojasnilih ministrstva prejemale tiste osebe, ki nimajo nikogar, da bi jih lahko preživljal, in za katere ni mogoče pričakovati, da bi se lahko vrnili k delu, prav tako tudi invalidi, delovno nezmožni in starejši od 60 oziroma 65 let. Začasna denarna socialna pomoč pa bo namenjena ljudem, "ki zaradi spremenjenih življenjskih okoliščin za omejeno časovno obdobje pridejo v neugoden socialno-ekonomski položaj".

Z novim sistemom socialnih transferjev naj bi zmanjšali zlorabe

V pripravi je tudi zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Z njim želi ministrstvo oblikovati preglednejši in preprostejši sistem socialnih transferjev, ki naj bi omogočil, da bodo pomoč dobili tisti, ki so je res potrebni, in preprečil zlorabe, ki jih dopušča sedanji sistem. V ta namen bo vzpostavljena centralna evidenca z enotnim sistemom odločanja, medtem ko bodo centri za socialno delo postali "enotna vstopna točka" v sistemu socialnih pravic.

Čeprav rešitve še niso konkretizirane, pa naj bi bili elementi, ki vplivajo na socialne pravice, poenoteni, kriteriji za njihovo upravičenost pa zaostreni. Predloga obeh zakonov bosta posredovana v javno razpravo konec oktobra ali v začetku novembra, uveljavljena pa naj bi bila v drugi polovici prihodnjega leta.