Preiskovanje odgovornosti za dvakratno štetje izbrisanih: Kresalova zavira preiskavo

Predsednik preiskovalne komisije o izbrisanih Robert Hrovat (SDS) pričakuje, da bo komisija zahtevano gradivo dobila v roku dveh do treh tednov, na naslednji seji pa naj bi oblikovala dokazni sklep ter določila prve priče. (Foto: Matej Povše/dokumentacija Dnevnika)

Ta spisek bo po njegovem "odločujoč in bo najbolj pripomogel k temu, da se potrdi ali ovrže sum, da je bilo pri štetju izbrisanih kar koli narobe". Notranja ministrica Katarina Kresal, ki je zahtevo enkrat že zavrnila, pa po njegovih besedah onemogoča preiskavo in krši zakon o parlamentarni preiskavi.

Seznam je namreč komisija zahtevala že julija, a je Kresalova (zoper katero je opozicija spomladi zaradi izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim vložila interpelacijo) zahtevo zavrnila, saj ne želi, da bi bili posamezniki izpostavljeni dodatnim pritiskom. Vendar Hrovat vztraja: "Ti ljudje so ključni - so tisti, ki so iz ročnih evidenc prenašali podatke v elektronske evidence. Iz gradiv, ki smo jih dobili, se nakazuje, da je pri tem prišlo do določenih problemov oziroma pomanjkljivosti." Komisija bi jih želela zaslišati, da bi ugotovila, zakaj je po novem izbrisanih za dobrih sedem tisoč več kot leta 2003.

Komisija je včeraj sklepe, kot je poudaril Hrovat, sprejela soglasno. Vendar je Darja Lavtižar Bebler (SD) opozorila, da so predloge podprli ob domnevi, da teh oseb "ne bomo zlorabili s pretiranim izpostavljanjem oziroma da si ne bo kdo v preiskovalni komisiji privoščil, da bi na tej osnovi izpeljeval kakršne koli zaključke". Kljub temu pa "glede na medsebojno poznavanje" ni prepričana, da ne more priti do zlorab posameznikov. Zagotovila pa je, da bodo tisti, ki so na taka vprašanja pozorni, morebitne zlorabe skušali preprečiti.

Preiskovalna komisija je včeraj sklenila od vlade, notranjega ministrstva in ustavnega sodišča zahtevati še nekatere dodatne dokumente. Tako željo od vlade dobiti gradiva, ki jih je notranje ministrstvo posredovalo za vladni seji, ki sta potekali 24. februarja 2003 in 8. januarja 2004. Kot poudarja Hrovat, gre tudi pri tem za "eno od pomembnejših gradiv," saj naj bi se po njihovih podatkih števila izbrisanih razlikovala že takrat, ko je bil notranji minister še Rado Bohinc. In najbrž so prav v gradivu, ki je bilo takrat posredovano na vlado, zapisani razlogi, zakaj je do tega prišlo, meni Hrovat.

Kresalova: Uslužbenci so bili deležni pritiskov in šikaniranja

Z ministrstva za notranje zadeve so komisiji predložili vso dokumentacijo, ki jo je zahtevala preiskovalna komisija, predložili niso le imen zaposlenih, ki so sodelovali v teh postopkih, se je na očitke Roberta Hrovata včeraj odzvala notranja ministrica Katarina Kresal. Opozorila je, da so bili uslužbenci, ki so sodelovali pri izdajanju dopolnilnih odločb izbrisanim, namreč že deležni številnih pritiskov in šikaniranja.

Ob tem je tudi opozorila, da zakon o parlamentarni preiskavi ni jasen v zvezi s tem vprašanjem, saj ne govori o seznamih uslužbencev. Predmet parlamentarne preiskave je odkrivanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki je uradniki nimajo. Ponovno zahtevo komisije so na MNZ že prejeli, in ker gre za resno ustavnopravno vprašanje, ga bodo tudi resno preučili, je napovedala Kresalova.