Kot navaja Primc, sicer pobudnik leta 2001 uspelega referenduma proti zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, bi bilo bolje, če bi Zavirškova probleme reševala, "namesto, da se na vse pretege trudi, da bi jih delala".
Kot namreč ugotavlja, je Zavirškova marca letos začela kampanjo proti družini, še posebej proti moškim ter njihovi vlogi v družbi, ki so jo podprle organizacije istospolno usmerjenih, pa tudi ministrica Katarina Kresal in minister Ivan Svetlik.
Namesto, da organizacije istospolno usmerjenih prepričujejo istospolno usmerjene in slovensko javnost, da je njihov položaj enak kot položaj družine, naj raje najdejo svoje lastno mesto v družbi, navaja Primc, ob tem pa ugotavlja, da "neenakega kvazi znanosti, medijske manipulacije in zakon ne morejo izenačiti".
Zakon, ki bo v bodoče urejal družinska razmerja, bi moral po mnenju Primca odražati naslednja temeljna dejstva: družina je temelj vsake in tudi slovenske družbe, zato eksperimentiranja na tem področju ne sme biti; temelj družine sta ženska in moški; otrok za svoj razvoj potrebuje očeta in mater, moško in žensko vzgojno dimenzijo; otroci, ki živijo v istospolnih skupnostih niso z ničemer toliko prikrajšani kot za normalno življenjsko okolje, vendar ne po krivdi zakonodaje, ampak enega od svojih staršev ali posvojitelja.
V primeru, da zakonodaja, ki bo sprejeta, tega ne bo upoštevala "bodo državljani tako zakonodajo zavrnili na referendumu", napoveduje Primc. Ob tam pa dodaja, da "naj stroške referenduma v tem primeru plačajo poslanci, ki bodo tak zakon podprli".
Opozarja tudi "na povsem neznanstveno in neetično zlorabo enostarševskih, posvojiteljskih in rejniških družin v kontekstu razprav o istospolnih zvezah". Položaj enostarševskih, posvojiteljskih in rejniških družin namreč po njegovem "v svojem bistvu nima popolnoma nobene zveze z željami istospolnih zvez, da bi se njihov položaj izenačil z družino". Nemoralno po njegovem tudi je, da se "otroke, ki niso nič krivi, da živijo brez enega ali celo obeh staršev ali so ostali brez enega ali celo obeh staršev", pri tem zlorablja za "interese ozke skupine ljudi, ki si prizadeva porušiti družbene temelje".
Zaskrbljujoča se mu zdi tudi zloraba Fakultete za socialno delo, kjer Zavirškova predava, "za interese organizacij istospolno usmerjenih". Ob tem izraža pričakovanje, "da se bodo do te zlorabe opredelili tudi organi univerze ter minister za visoko šolstvo. Univerza in njene članice bi namreč morale biti odprt prostor znanja, ne pa lobistično orodje določene interesne skupine."
Zaskrbljujoče in krivično v intervjuju, ki ga je za Dnevnikov Objektiv dala Zavirškova, je po njegovem tudi "omalovaževanje prostovoljnega socialnega dela, predvsem zato ker na tisoče prostovoljcev zastonj, z veliko ljubezni, pozornosti, sočutja in predanosti lajša največji del socialnih stisk ljudi v naši državi. Brez teh ljudi, ki nesebično žrtvujejo svoj čas in življenjske moči si ni mogoče predstavljati mreže socialne pomoči v Sloveniji," navaja Primc.
Slednji zaradi vsega skupaj od Zavirškove ali njenih nadrejenih na Fakulteti za socialno delo pričakuje, da se bodo za njene izjave "opravičili in priznali izreden pomen prostovoljnega socialnega dela v Sloveniji".
