Društvo za pravice otrok: Neplačevanje preživnin je ekonomsko nasilje nad otroci

Fotografija je simbolična. (Foto: NN/Indirekt)

Predsednica društva Boža Plut pojasnjuje, da zakon o preprečevanju nasilja v družini uvaja tudi ekonomsko nasilje. V obrazložitvi zakonodajno-pravne službe ekonomsko nasilje pomeni tudi to, da otroka prikrajšaš za dobrine. "Vendar pri tem ne govorimo o dobrinah, govorimo o osnovnem preživetju," opozarja Plutova.

O dolžnosti preživljanja otrok in višini preživnine odločajo sicer sodišča, bodisi na podlagi tožbe ali sporazuma o preživnini. Če eden od staršev ne skrbi več za preživljanje otroka, je urejeno tudi izplačevanje nadomestil preživnin ob izpolnjenih zakonskih pogojih iz jamstvenega in preživninskega sklada. V avgustu je sklad izplačal nadomestilo preživnine 3048 otrokom v skupni višini 233.379,86 evra. Povprečno nadomestilo preživnine znaša 76,57 evra na otroka.

"To je absurdno," meni predsednica društva za varovanje otrokovih pravic. Pojasnjuje namreč, da je letno v Sloveniji na zaporno kazen obsojenih med 30 in 40 "neplačevalcev" preživnine. Nadaljuje, da za dnevno bivanje posameznika v zaporu država odšteje 70 evrov.

Po njenem mnenju bi morala biti višina prispevka, ki se plačuje iz preživninskega sklada, enaka višini preživnine, ki jo določi sodišče. Pojasnjuje, da sodišče ob določanju višine preživnine ugotavlja potrebe otroka in je zato vse, kar je manj kot zagotoviti osnovne potrebe otroka, nedopustno.

Na društvu so prepričani, da bi za izterjavo preživnin morala poskrbeti država

Kot je dejala, so v društvu leta 2000 pripravili analizo o izvršilnih postopkih, ki jih uporabljajo na davčni upravi pri izterjavi davčnih dolgov. V društvu menijo, da bi morali imeti pri izvršbah preživnin še bolj poenostavljene postopke kot pri izterjavi davkov. Prepričani so, da bi morala država poskrbeti za izterjavo preživnin, kar so predlagali tudi ministru za pravosodje Alešu Zalarju. Slednji jim je po navedbah Plutove prisluhnil in so na ministrstvu že začeli pripravljati novelo zakona o izvršbi in zavarovanju.

Kot opozarja predsednica društva, je vzrok za tako nizko število plačevanja preživnin v Sloveniji v tem, da ogromno staršev oz. zakoniti zastopnik preživnine sploh ne zahteva. Pri tem Plutova navaja, da bi morali starši po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih urediti preživnino in to tudi izterjati, kar pa jih veliko ne stori. Če bi ljudje vlagali tožbe za preživnino, potem bi se izkazalo, da bi lahko država privarčevala veliko proračunskih sredstev, ki jih namenja za jamstveni in preživninski sklad, je prepričana.

Ekonomsko nasilje nad otroki v primeru neplačevanja preživnin po njenem mnenju izvajajo tako straši, ki bi morali plačevati preživnine, pa je ne, kot tudi tisti starši, ki preživnine od nekdanjega partnerja sploh ne zahtevajo. To je temeljna pravica otroka, ki naj bi bila v Sloveniji pravno varovana, pojasnjuje Plutova. Poudarja, da starši te pravice otrokom ne smejo odvzeti, ne bi smeli niti prenašati na otroke, da preživnino izterjujejo, ko dopolnijo 18 let in dobijo pravno-procesno zmožnost.

Sicer pa je po podatkih, objavljenih na spletni strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, povprečna mesečna preživnina avgusta znašala 116,40 evra. Povprečno najvišje preživnine izplačujejo na podlagi sodb o določitvi preživnine (130,78 evra), najnižje pa na podlagi sporazuma med starši oz. zakonitimi zastopniki, potrjenega z notarskim zapisom. Slednji v povprečju plačujejo 90,53 evra mesečno.

V Sloveniji je skoraj vsaka peta družina enostarševska družina, njihovo število pa narašča, kažejo podatki državnega statističnega urada. Po razvezi v veliki večini za otroke skrbijo matere; pri očetih je leta 2007 živelo 6,2 odstotka otrok.