Dogovor sta premierja dosegla po tem, ko je Kosorjeva včeraj še pred srečanjem v Ljubljani švedskemu predsedstvu poslala izjavo, da noben dokument v pristopnih pogajanjih, ki je bil sprejet po 25. juniju 1991, ne prejudicira določitve meje. Izjavo so v koaliciji označili kot dosežek Slovenije, v opoziciji pa so ogorčeni in opozarjajo celo, da gre za izdajo nacionalnih interesov. Je pa dogovor, ki naj bi, kot sta dejala premiera, odprl novo poglavje odnosov med državama, že naletel tudi na opozorila strokovnjakov, da Slovenija blokado umika brez kakršnih koli zagotovil o reševanju spora.

Zmagovalki sta obe državi, je po včerajšnjem srečanju s hrvaško premierko Jadranko Kosor, na katerem sta dosegla dogovor o slovenskem umiku blokade hrvaških pristopnih pogajanj ter nadaljevanju pogajanj o rešitvi mejnega vprašanja s posredovanjem Bruslja, dejal predsednik vlade Borut Pahor.

A je njegova izjava, da naj bi se pred glasovanjem o pristopni pogodbi v slovenskem parlamentu državi dogovorili o načinu rešitve mejnega vprašanja, že sprožila opozorila, da je Slovenija na deblokado pristala brez kakršnih koli zagotovil, da bo do dogovora o načinu reševanja mejnega vprašanja tudi zares prišlo še pred hrvaškim vstopom v EU .

"Hrvaška se obvezuje, da bo rešila mejno vprašanje v skladu s ključnimi prednostnimi nalogami pristopnega partnerstva v razumevanju, da bo dogovor o načinu rešitve meje dosežen pred glasovanjem o pristopni pogodbi v slovenskem parlamentu," je dejal Pahor. Naj spomnimo: spomladi je vrh slovenske politike poudarjal vztrajanje uradne Ljubljane pri tem, da bo točka deblokade hrvaških pristopnih pogajanj ratifikacija sporazuma o arbitraži v obeh parlamentih.

Popustili sta obe strani

Po neuradnih interpretacijah včerajšnjega dogovora, ki ga je dosegla tiha diplomacija, naj bi sicer popustili obe strani. Kot je pojasnil Pahor, je Kosorjeva tik pred srečanjem švedskemu predsedstvu poslala izjavo, da noben dokument, dejanje ali stališče v pristopnih pogajanjih, ki je bil sprejet po 25. juniju 1991, ne prejudicira mejnega vprašanja in nima pravnega učinka na nobenem arbitražnem sodišču. Pismo vsebuje tudi dogovor, da mejni spor rešuje mednarodna arbitraža, kot je predlagala evropska komisija. Pogajanja o arbitražnem sporazumu se bodo nadaljevala tam, kjer so se končala 15. junija letos, je pojasnil Pahor.

To pa pomeni, da se pogajanja vračajo na popravljeni kompromisni predlog evropskega komisarja Ollija Rehna. Hrvaška naj bi torej pristala, da se slovensko-hrvaški mejni spor rešuje z ad hoc arbitražo pred petčlanskim arbitražnim tribunalom, vendar pa je podrobnosti arbitražnega postopka treba še določiti.

Tako kot že njuni srečanji na Trakošćanu in v Gdansku je po navedbah obeh strani tudi včerajšnje srečanje v prostorih slovenske vlade potekalo v znamenju ozračja prijateljstva in na novo vzpostavljenega zaupanja med državama. "Že zelo dolgo predsednik oziroma predsednica hrvaške vlade ni bila v prostorih slovenske vlade," je na simboliko pri izbiri kraja srečanja že uvodoma opozoril Pahor. Oba s Kosorjevo sta včerajšnji dan označila kot začetek novega poglavja odnosov med prijateljskima sosednjima državama. Z dogovorom sta državi pokazali, da je mogoče v ozračju prijateljstva in medsebojnega zaupanja premagati vse ovire, je dejala Kosorjeva, ki je omenjeno izjavo v Stockholm poslala kar "s telefaksa v slovenski vladi".

Koalicija dogovor pozdravila, opozicija ogorčena

V koalicijskih strankah so dogovor včeraj pozdravili, izjavo Hrvaške, da noben pravni akt ne prejudicira meje, pa označili kot velik dosežek Slovenije. Opozicija pa je ogorčena in opozarja, da ni mogoče na podlagi enega pisma umakniti blokade. Poleg tega je sklep vlade, kot je opozoril vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, nezakonit. Vlada pred včerajšnjim srečanjem o napredku v pogajanjih in o nadaljnjih korakih namreč ni obvestila parlamentarnih odborov, je opozoril Tanko. V SDS menimo, da dogovor ni noben zgodovinski premik, ampak vrnitev k nekaterim že znanim vprašanjem, pa je poudaril nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot obžalovanja vredno je ocenil, da sta se premierja osredotočila le na umik blokade hrvaških pogajanj z EU. Opozoril je tudi, da izjava Kosorjeve švedskemu predsedstvu še ne pomeni, da so sporni deli dokumentov, ki prejudicirajo mejo, tudi umaknjeni.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je prepričan, da je Slovenija spet potegnila kratko in da so nas Hrvati spet izigrali. V SLS pa napovedujejo, da bodo "zaradi očitnih prizadevanj vlade, da se v čim krajšem času omogoči vključitev Hrvaške v EU, ne da bi se prej Hrvaška umaknila z zasedenih delov slovenskega ozemlja in morja", začeli priprave za zbiranje podpisov za referendum. Nesprejemljivo je, da bi Slovenija sprostila hrvaška pogajanja z EU, dokler se sosednja država ne umakne z zasedenih delov ozemlja in morja ter se ne odreče poskusom, da Sloveniji odvzame status pomorske države, je prepričan predsednik stranke Radovan Žerjav, ki opozarja, da Slovenija z včerajšnjim dogovorom ni iztržila popolnoma ničesar.