Borut Pahor in Jadranka Kosor sta začela pogovore v Ljubljani

Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor (Foto: Luka Cjuha)

Žbogar se je današnje skupne seje obeh parlamentarnih odborov udeležil še pred srečanjem premiera Boruta Pahorja s hrvaško premierko Jadranko Kosor, ki se jih zdaj skupaj s kolegom Gordanom Jandrokovićem udeležuje tudi sam. Kot je pojasnila Klasinčeva, Žbogar ni govoril o sami vsebini pogovorov, je pa govoril o zgodovini poteka pogovorov med obema premieroma. Pojasnil je tudi izhodišča za današnje srečanje med Pahorjem in Kosorjevo, je še pojasnila Klasinčeva.

Dodala je še, da naj bi se Žbogar popoldne - predvidoma ob 16. uri - vrnil v DZ in v nadaljevanju skupne seje OEU in OZP poročal o poteku pogovorov med obema premieroma. Pahor in Kosorjeva naj bi sicer tudi sama obvestila javnost o današnjih pogovorih po zaključku srečanja.

Klasinčeva pa je pri tem komentirala tudi zahtevo opozicijske SDS po sklicu nujne seje OZP. Kot je menila, pravne službe v DZ to zahtevo še preučujejo, sicer pa po njenem mnenju zahteva ni v skladu s poslovnikom dela v DZ. Zahteva SDS se ji zdi tudi nenavadna, ker jo je stranka vložila v četrtek, po tem ko je bilo že znano, da bo danes srečanje obeh premierov in da se bo skupne seje OZP in OEU udeležil tudi minister Žbogar.

SDS sicer v svoji zahtevi med drugim protestira, ker naj poslanci ne bi bili dovolj obveščeni o poteku pogajanj med obema državama. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je danes na vlado naslovil tudi poslansko vprašanje, v katerem meni, da vlada v teh pogajanjih krši zakon o zunanjih zadevah in da bi morali poslanci v DZ oziroma njegovih pristojnih delovnih telesih sodelovati pri oblikovanju stališč in usmeritev vladi.

Klasinčeva je tovrstno interpretacijo zavrnila. Kot je menila, zakon o zunanjih zadevah ni bil kršen, saj zakon narekuje sodelovanje DZ pri usmeritvah zunanje politike, ne pa pri vsaki konkretni zadevi. "Mislim, da smo bili o zadevi dovolj dobro obveščeni in mislim, da z ministrstvom za zunanje zadeve zelo dobro sodelujemo," je še povedala Klasinčeva za STA.

Pahor in Kosorjeva začela pogovore

Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta se danes v Ljubljani sestala v okviru nadaljevanja dialoga, ki sta ga začela 31. julija v Trakošćanu. Pahor je hrvaško kolegico sprejel pred vhodom sedeža vlade, nato pa sta se pred predstavniki medijev rokovala. Srečanje naj bi trajalo predvidoma uro.

Srečanja se udeležujeta tudi zunanja ministra obeh držav Samuel Žbogar in Gordan Jandroković. Pred srečanjem je bil vodja slovenske diplomacije v državnem zboru na seji odbora za zadeve Evropske unije, na kateri so skupaj s člani odbora za zunanje zadeve govorili o zasedanju Sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose, ki bo v ponedeljek in torek v Bruslju. Po nekaterih informacijah naj bi se Žbogar s poslanci srečal še v popoldanskih urah.

Premiera pred današnjim srečanjem nista dajala izjav. Po srečanju pa sta predvideni izjavi premierov brez novinarskih vprašanj. Potem ko sta v Trakošćanu dogovorila okvir, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanja meje in nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU, je sedaj pričakovati podrobnosti.

Podrobnosti zaradi tihe diplomacije ne bo

Kakšne naj bi bile, uradno strani v skladu z dogovorom o tihi diplomaciji v zadnjem mesecu - po lastnih navedbah - intenzivnih pogovorov nista povedali. Slovenski in hrvaški mediji pa so v četrtek navajali ugibanja, da bi premiera lahko danes dosegla dogovor, da bo Hrvaška umaknila vse dokumente iz pogajalskega procesa z EU, ki po mnenju Slovenije prejudicirajo mejo, v zameno pa naj bi Ljubljana umaknila blokado hrvaških pogajanj z EU. O meji naj ne bilo še dogovora.

Pahor je pred pogovorom v četrtek omenil le možnost, da bi morda danes s Kosorjevo, "kolikor je v najini pristojnosti", lahko pogovore tudi uspešno končala. Izrazil je še upanje, da bosta strani pogovore kmalu uspešno sklenili, saj bodo potem "na obeh straneh potrebna usklajevanja s parlamentarnimi strankami in nenazadnje v parlamentu".

Napovedal je tudi, da se bo s predstavniki parlamentarnih strank najverjetneje sestal prihodnji teden. Hrvaška premierka pa se je pred pogovori s predstavniki parlamentarnih strank v četrtek že sešla oziroma pogovarjala o vsebini pogajanj z Ljubljano.

Türk: Za morebitni dogovor ne vem

Predsednik republike Danilo Türk je sicer pred srečanjem Pahorja in Kosorjeve ob robu današnjega obiska 1. brigade Slovenske vojske dejal, da za morebiten dogovor med njima ne ve. Kot je dejal, ga bosta premier in premierka oblikovala sama in ga tudi sama pojasnila javnosti.

"Ne bi želel dajati nobenih napovedi, verjamem, da sta premiera vedela in vesta, kako njuna dogovarjanja potekajo, kdaj je pravi trenutek, da se pride pred javnost in upam, da bosta v kratkem to storila," je še dejal Türk.

Kronologija reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje

25. junij 1991 - Slovenija je sprejela Temeljno ustanovno listino o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, ki določa, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFRJ.

11. januar 1992 - Arbitražna komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji, t.i. Badinterjeva komisija, je v mnenju ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije.

15. februar 1994 - Prvi sestanek slovensko-hrvaške diplomatske komisije za mejo, ki je bila pristojna za ugotovitev in označitev meje. Njeno delo je bilo podlaga za sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001.

5. oktober 1994 - Hrvaški sabor je sprejel deklaracijo, v kateri je vladi naložil, naj stori vse za zaščito hrvaške ozemeljske celovitosti južno od kanala Svetega Odorika.

28. april 1997 - Slovenija in Hrvaška sta podpisali sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops); hrvaški sabor ga je ratificiral še istega leta. Sporazum poleg lažjega režima prehajanja meje za obmejno prebivalstvo določa, da obmejno območje na kopnem obsega vse občine in naselja v širini desetih kilometrov v notranjost vsake države.

2. april 1999 - Hrvaški sabor je sprejel deklaracijo o stanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško, v kateri je, izhajajoč iz stanja na 25. junij 1991, zavezal vlado, da mora zastopati stališče, da meja v Piranskem zalivu poteka po sredini.

27. januar 2000 - Skupina 30 poslancev iz LDS, DeSUS, ZLSD ter narodne skupnosti je vložila Sops v ustavno presojo na ustavno sodišče. To je 19. aprila 2001 ugotovilo, da je Sops v skladu z ustavo, saj ne prejudicira državne meje s Hrvaško in ni v nasprotju s temeljno ustanovno listino.

19. julij 2001 - DZ je ratificiral Sops.

19. julij 2001 - Slovenska in hrvaška vlada sta potrdili osnutek sporazuma o meji, t.i. sporazum Drnovšek-Račan, ki sta ga 20. julija 2001 tudi parafirali. V Sloveniji ga je potrdil še odbor DZ za zunanjo politiko. S sporazumom sta državi prvič določili mejo na morju, Slovenija pa je z njim ohranila status pomorske države s prostim dostopom do mednarodnih voda. Izhodišče za določitev meje na kopnem je bil ustavni zakon iz leta 1991. Meja je bila določena na Dragonji in Muri, na Trdinovem vrhu pa po polovici. Na morju je Sloveniji pripadlo kakih 80 odstotkov Piranskega zaliva, suveren dostop do odprtega morja pa je imela prek t.i. dimnika s statusom mednarodnih voda.

5. september 2001 - Sops je stopil v veljavo, v celoti pa so ga začeli izvajati 18. marca 2002.

1. oktober 2001 - Hrvaški premier Ivica Račan je zaradi nezadostne podpore sporazumu o meji v saboru, predvsem zaradi meje na morju, napovedal, da bo od sabora zahteval, naj se za rešitev vprašanja meje odloči za arbitražo.

4. september 2002 - Hrvaška je s pismom premiera Ivice Račana dokončno odstopila od sporazuma o meji, češ da je "brez pravnih učinkov" in da ne more biti podlaga za rešitev problema meje.

10. september 2002 - Slovenski in hrvaški premier Janez Drnovšek in Ivica Račan sta dosegla dogovor o vzpostavitvi začasnega režima gospodarskega ribolova v okviru Sops. Ta je začel v veljati 23. septembra 2002 in je veljal do 4. januarja 2004.

3. oktober 2003 - Hrvaški sabor je kljub protestom Ljubljane in Rima sprejel odločitev o razglasitvi zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) čez leto dni.

19. december 2003 - DZ je sprejel zakon o dopolnitvah pomorskega zakonika, ki je vzpostavil notranjepravno podlago za slovensko razglasitev morskih pasov.

26. november 2003 - Hrvaška je na konferenci o trajnostnem razvoju Sredozemlja v Benetkah potrdila pripravljenost na pogovore z Italijo, Slovenijo in drugimi državami Sredozemlja o zaščitnih ukrepih na morju.

3. oktober 2004 - Hrvaški ERC je začel veljati, razen za članice EU.

10. junij 2005 - Na prvem skupnem srečanju slovenske in hrvaške vlade na Brionih je bila podpisana brionska izjava o izogibanju incidentom, v kateri sta se strani zavezali spoštovanju stanja na dan 25. junija 1991.

10. junij 2005 - V Pulju se je prvič sešla mešana zgodovinska komisija, ki sta jo vodila Janko Prunk in Petar Strčič. Poročili o odnosih med Slovenci in Hrvati od leta 1848 do osamosvojitve Slovenije in Hrvaške 25. junija 1991 sta končali 8. junija 2007.

4. oktober 2005 - DZ je sprejel zakon o razglasitvi ekološke cone in epikontinentalnem pasu v Jadranu, ki je začel veljati 22. oktobra 2005. Vprašanje razmejitve cone je treba še dvostransko dogovoriti.

4. oktober 2005 - Hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar-Kitarovič je slovenskemu kolegu Dimitriju Ruplu uradno posredovala predlog hrvaške vlade, da se vprašanje razmejitve na morju med državama prenese na mednarodno sodno telo.

15. december 2005 - V veljavo je stopil hrvaški pravilnik o ribolovnem območju, s katerim so ribolovnemu območju hrvaškega morja uradno priključili ERC, torej območje do sredine Piranskega zaliva.

5. januar 2006 - Slovenija je sprejela uredbo o določitvi slovenskega ribolovnega območja, ki obsega ves Piranski zaliv.

12. februar 2006 - Slovenski predsednik Janez Drnovšek je predlagal sklenitev začasnega sporazuma o meji, če ne bo dogovora o arbitraži ali pogajanjih. Temeljil bi na sporazumu Drnovšek-Račan, le teritorialnega dostopa na odprto morje ne bi določal.

19. junij 2006 - Slovensko zunanje ministrstvo je objavilo belo knjigo o meji med državama, ki vsebuje dokumente, ki utemeljujejo slovenska stališča.

29. junij 2006 - Predsednika Slovenije in Hrvaške Janez Drnovšek in Stipe Mesić sta na srečanju napovedala lastno pobudo o meji, če je ne bosta oblikovali vladi.

10. julij 2006 - SLS je ob podpori SNS in poslanke madžarske narodne skupnosti Marie Pozsonec v obravnavo v DZ vložila resolucijo o meji s Hrvaško. Ker ni bila obravnavana v DZ, jo je znova vložila leta 2007, po imenovanju nove vlade pa še 29. oktobra 2008.

september 2006 - Zaradi incidenta na območju Hotize na levem bregu Mure, ko je hrvaška začela graditi nasipa Kot-Hotiza in cesto do slovenskega naselja Mirišče, je Slovenija na mejo poslala posebne enote policije.

15. december 2006 - Hrvaški sabor je sprejel predlog vlade o spremembi odločbe o širitvi jurisdikcije Hrvaške na Jadranu, ki določa polno uveljavitev ERC tudi za članice EU najpozneje do 1. januarja 2008.

23. januar 2007 - Slovenija je protestirala pri Hrvaški, ker je 5. januarja v okviru podaljšanja koncesije podjetju Ina dala koncesijo za raziskave do sredine Piranskega zaliva, kjer meja še ni določena.

2. februar 2007 - Hrvaška je pripravila modro knjigo o meji s Slovenijo, ki jo je Zagreb napovedal po objavi slovenske bele knjige o meji.

2. marec 2007 - Razširjeni strateški svet za zunanjo politiko na MZZ se je dogovoril za pripravo seznama vseh sprememb, ki so se zgodile enostransko na meji med državama od 25. junija 1991.

2. april 2007 - SNS je v DZ vložil predlog resolucije o meji.

21. maj 2007 - Hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo je v uradnem listu objavilo zemljevid školjčišča, na katerem meja v Piranskem zalivu poteka po sredinski črti. Slovenija je protestirala.

julij 2007 - Slovenska vlada je hrvaški vladi poslala zaupen predlog za ureditev odprtih vprašanj. O meji je predlagala posredovanje tretjega, za posrednika pa sodišče Ovse za poravnavo in arbitražo. Hrvaška je v odgovoru 8. avgusta zavrnila predlagano in podprla Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, ki za Slovenijo ni sprejemljivo.

17. avgust 2007 - Predsedniki slovenskih parlamentarnih strank so na srečanju s premierom Janezom Janšo obravnavali odgovor Hrvaške in podprli posredovanje tretjega. Hrvaške parlamentarne stranke pa so na pogovorih s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem 24. avgusta podprle hrvaška stališča.

26. avgust 2007 - Slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader sta na Bledu dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. V ta namen sta se dogovorila za oblikovanje mešane komisije strokovnjakov za mejo in mednarodnopravnih strokovnjakov, ki naj bi določili pravni okvir, ki bo za obe državi sprejemljiv. Komisiji sta bili ustanovljeni septembra oziroma oktobra. V okviru komisije pravnikov so ustanovili podskupino zgodovinarjev, ki naj bi pripravila poročilo o zgodovinskih okoliščinah na dan 25. junija 1991.

27. avgust 2007 - Premiera Janez Janša in Ivo Sanader sta z dogovorom na Bledu vsak v svoji državi seznanila predsednike parlamentarnih strank. Hrvaške stranke so dogovor podprle, slovenske pa ne vse. Nasprotovale so mu opozicijska LDS in SNS ter vladna SLS.

17. september 2007 - Premier Janez Janša in predsedniki parlamentarnih strank so se na sestanku dogovorili, da bo vlada pred nadaljnjimi koraki glede reševanja vprašanja meje s Hrvaško počakala na strokovna mnenja na Bledu dogovorjenih komisij.

21. december 2007 - Slovenija je z vstopom v schengenski prostor spremenila režim prehoda meje na maloobmejnem območju in zaprla 115 točk za prehod meje oz. postavila ustrezne zapore. Določila Sopsa so ostala v veljavi za prebivalce obmejnega območja.

1. januar 2008 - Hrvaška je kljub dogovoru iz leta 2004 uvedla ERC tudi za članice EU. Po vztrajnih pozivih Bruslja, pa tudi Slovenije in Italije, je 15. marca zamrznila izvajanje.

29. februar 2008 - Slovenija je pri Zagrebu z noto protestirala zaradi nezakonite prodaje ali oddaje v najem slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zagreb je trdil, da gre za hrvaško območje. Premier Janša je 5. marca zagrozil z zamrznitvijo blejskega dogovora, OZP pa je protestiral 21. marca. Sklad je sporočil, da gre za nične dogovore.

17. april 2008 - OZP je na nujni seji potrdil izhodišča vlade za pogajanja za sklenitev posebnega sporazuma o reševanju vprašanja meje pred tretjim. To so stanje na meji na dan 25. junija 1991, odločanje o celotni meji oz. o vseh spornih točkah na meji ter v primeru predložitve vprašanja Meddržavnemu sodišču v Haagu načelo pravičnosti.

22. april 2008 - Prvo srečanje mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov. Sestala se je še 11. junija in 30. septembra 2008 ter 28. januarja 2009. Slovenska vlada je 5. marca 2009 sprejela odločitev o končanju dela slovenskega dela komisije.

26. april 2008 - Hrvaška policija je udeležencem shoda, ki ga je organiziral Zavod 25. junij, na Sečovljah preprečila odstranitev cvetličnih korit, ki so zapirala pot do domačije Joška Jorasa na levem bregu Dragonje. Joras je zato začel gladovno stavko 30. aprila in jo po dogovoru notranjih ministrov o postavitvi zapornice končal 23. maja. Zapornico je dobil 7. junija.

13. oktober 2008 - Zunanji minister Dimitrij Rupel je Hrvaško opozoril, naj iz pristopnih dokumentov z EU umakne tista, ki prejudicirajo mejo. Zagreb je to zanikal in 11. decembra izrazil pripravljenost podpisati dvostransko izjavo, da dokumenti ne prejudicirajo meje. Ko je Slovenija hotela, da bi bila dana v okviru EU, je to zavrnil.

17. december 2008 - Predsedniki parlamentarnih strank so se na sestanku s premierom Borutom Pahorjem dogovorili, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj s Hrvaško glede meje in ga predložila DZ.

19. december 2008 - Slovenija je na hrvaški pristopni konferenci zaradi prejudica meje dala zadržke na enajst poglavij.

21. januar 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Ljubljani in nato 22. januarja v Zagrebu predstavil prvi predlog za rešitev vprašanja meje in zastoja hrvaških pogajanj z EU. Predlagal je mediacijo, oblikovanje mediacijske skupine pod vodstvom Nobelovca Marttija Ahtisaarija. Državi sta jo načelno podprli (slovenska vlada 26. februarja; hrvaška 9. marca), a nista bili enotnega mnenja o njenem mandatu. Hrvaška jo je podprla samo kot način oblikovanja predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu.

18. februar 2009 - DZ je sprejel sklep za zaščito slovenskih interesov ob vstopanju Hrvaške v Nato, s katerim je želel preprečiti razpis referenduma o tem vprašanju. V sklepu je zavrnil poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije ter spreminjanje stanja na dan 25. 6. 1991, "ko so slovenski organi izvajali pristojnosti v zaselkih na levem bregu Dragonje, na levem bregu Mure pri Hotizi, ter ko je Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom". Izvenparlamentarna Stranka slovenskega naroda je kljub temu skušala zbrati podpise za referendum, a jih ni uspela zbrati dovolj.

24. februar 2009 - Premiera Slovenije in Hrvaške Borut Pahor in Ivo Sanader na prvem srečanju na Mokricah nista zbližala stališč glede reševanja vprašanja meje.

5. marec 2009 - Slovenska vlada je odločila, da slovenski del mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov o meji preneha z delovanjem. Komisija je namreč od štirih ključnih vprašanj dosegla dogovor le o izhodiščnem datumu - da bi moral morebitni forum razsojati o stanju na dan 25. junij 1991 - in da so kasnejša enostranska ravnanja ali dokumenti brezpredmetni.

25. marec 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je na srečanju s slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovićem predstavil nov kompromisni predlog o reševanju vprašanja meje, ki naj bi vseboval ad hoc arbitražo.

22. april 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je v Bruslju na srečanju z Žbogarjem in Jandrokovićem predstavil nov dopolnjen predlog, ki je predvideval rešitev vprašanje meje z oblikovanjem petčlanskega arbitražnega sodišča. Hrvaška je 5. maja predlog sprejela (tudi v saboru 8. maja), Slovenija pa je v odgovoru 19. maja predlagala več dopolnil.

27. april 2009 - Zunanji ministri EU so prvič formalno razpravljali o zastoju Hrvaške na poti v EU zaradi vprašanja meje s Slovenijo.

4. junij 2009 - Predsednika Slovenije in Hrvaške Danilo Türk in Stipe Mesić sta se ob robu vrha predsednikov JVE na Cetinju zavzela za zmanjšanje napetosti v odnosih med državama.

15. junij 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je Sloveniji in Hrvaški predstavil s slovenskimi predlogi deloma dopolnjen aprilski predlog, ki bi bil za Slovenijo sprejemljiv.

18. junij 2009 - Hrvaška je zavrnila zadnji Rehnov predlog, češ da je bil njegov aprilski "vzemi ali pusti". S tem je izstopila iz procesa pogajanj z Evropsko komisijo, kar sicer Zagreb zanika. Hrvaški premier Ivo Sanader je predlagal, naj parlamenta držav sprejmeta skupno izjavo, da noben dokument po letu 1991 ne prejudicira meje ali pa naj pravniki Evropske komisije in Sveta EU ugotovijo, ali hrvaški dokumenti res prejudicirajo mejo.

23. junij 2009 - Evropski komisar za širitev Olli Rehn je dejal, da je po šestih mesecih intenzivnih prizadevanj Evropske komisije in po tem, ko so izčrpali tudi čas "podaljškov", sedaj čas, da državi najdeta rešitev.

23. junij 2009 - Slovenija je izrazila zadržke zaradi prejudica še pri enem poglavju v pogajanjih Hrvaške z EU - za statistiko.

30. junij 2009 - Švedski zunanji minister Carl Bildt je v imenu švedskega predsedstvo EU državi pozval k premisleku in naj se vzdržita javnih izjav.

7. julij 2009 - Na dan nastopa nove hrvaške premierke Jadranke Kosor je MZZ povabil Zagreb, naj se vrne k pogajanjem na podlagi zadnjega Rehnovega predloga. Nadaljevanje pogajanj so parlamentarne stranke podprle na srečanju s Pahorjem 23. junija.

10. julij 2009 - Policija je na mejnem prehodu Dobova prijela 59-letnega državljana Hrvaške s petimi ročnimi bombami, ki naj bi zaradi slovenske blokade domnevno nameraval izvesti atentat na premiera Pahorja.

24. julij 2009 - Slovenija je zaradi prejudica izrazila zadržke še pri enem poglavju v hrvaških pogajanjih z EU - o prostem pretoku delavcev.

31. julij 2009 - Prvo srečanje premiera Boruta Pahorja in hrvaške premierke Jadranke Kosor v Trakošćanu na Hrvaškem. Dogovorila sta se o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi - nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in rešitve vprašanja meje. Podrobnosti naj bi se državi dogovorili s tiho diplomacijo.

30. avgust 2009 - Premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar sta se ob robu Strateškega foruma Bled sestala s hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem.

1. september 2009 - Premiera Borut Pahor in Jadranka Kosor sta se sestala v Gdansku ob robu slovesnosti ob 70. obletnici začetka druge svetovne vojne. Kosorjeva je dejala, da sta državi opravil približno 95 odstotkov dela.

5. september 2009 - Zunanja ministra Samuel Žbogar in Gordan Jandroković sta se v Stockholmu sestala ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU. Žbogar je švedskega kolega Carla Bildta prvič podrobneje seznanil s predlaganimi rešitvami, ker naj bi bilo v neki fazi verjetno vključeno tudi švedsko predsedstvo EU.

11. september 2009 - Srečanje premiera Boruta Pahorja in Jadranke Kosor v Ljubljani.