Kot je sicer pojasnil, bo do nadaljnjega delal le štiri ure dnevno, saj polnega 16-urnega delavnika že ne zmore. Dnevno obiskuje fizioterapijo, moral bi na rehabilitacijo v zdravilišče in preživeti še kake tri mesece bolniške, a si tega "ne more privoščiti", je dejal.

"V Šibeniku in v Ljubljani so zelo dobri," je minister ocenil svoje bivanje in oskrbo v obeh bolnišnicah, kjer so ga obravnavali. Bolj pa bi bil zadovoljen, če bi mediji njegovemu zdravstvenemu stanju posvečali nekoliko manj pozornosti, je še dodal.

Ministrstvo z novim zakonom o zdravstvenem varstvu proti rdečim številkam

Projekcije za zdravstveno blagajno za prihodnje leto so jasne in napovedujejo minus. Ministrstvo ima le dve možnosti - ali zmanjša obseg zdravstvenih storitev ali pa izvede določene racionalizacije, je na današnji novinarski konferenci dejal minister za zdravje Borut Miklavčič.

Namen novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je "ohraniti finančno vzdržnost slovenskega zdravstvenega sistema". Ker programa ne nameravajo zmanjševati, je racionalizacija nujna, pravi Miklavčič. Prav zato predlog novega zakona predvideva nekatere zaostritve. Kot primer je minister navedel tiste, ki v času bolniškega staleža ne upoštevajo navodil zdravnika in na primer žagajo drva, hodijo v gostilno itd.

"Če zavarovanec ne bo upošteval navodil zdravnika, bo izgubil nadomestilo. Sedaj je tako, da tudi če takega kršitelja odkrijemo, mu nadomestilo lahko vzamemo le za dan, ko ga zalotimo. Po novem bo nadomestilo izgubil v celoti," je pojasnil Miklavčič. "To je pošteno. Zdravstveni sistem je solidarnosten, če bomo racionalni in pošteni, bo več ostalo za bolne," je prepričan minister.

Ob tem je še izpostavil, da je v tem trenutku Slovenija ena izmed največ treh držav oz. regij v EU, kjer se storitve izvajalcem plačujejo tako redno. "V Evropi je zdravstvo v glavnem v rdečih številkah," je opozoril.

"Zlorabe in negativne pojave je treba odpraviti," je prepričan Miklavčič. Ob tem je izpostavil tudi plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje. Obljublja, da se ne bo moglo več zgoditi, da bi nek visoko izobražen strokovnjak, ki je samozaposlen, zase odvajal le minimalne prispevke. V novem zakonu nameravajo postaviti neko dohodkovno mejo, pod katero ne bo mogoče iti, je pojasnil.

Glede zakona o zdravstveni dejavnosti pa je minister danes pojasnil, da so prejeli številne pripombe, ki so večinoma konstruktivne in pomenijo izboljšanje samega zakona. V kakih treh točkah pa so si mnenja o zakonskem besedilu diametralno nasprotna. O teh bo, tako Miklavčič, odločala razprava v državnem zboru.

Kot primer je izpostavil ločevanje javnega in zasebnega. "Eni so za popolno prepoved, drugi imajo čisto drugačne poglede. V nobenem sistemu v Sloveniji ni toliko anomalij, toliko podjemnih pogodb, sp-jev in doo-jev, kot v zdravstvu. Tu mora država posredovati, saj tako ne gre več," meni minister.