Aleš Gulič na vročem stolu že pred imenovanjem: Dnevnikova novica močno odmeva v cerkvenih krogih

(Foto: Matjaž Rušt)

Alešu Guliču v RKC zamerijo, ker je predlagal sprejetje predloga zakona o verski svobodi, ki se je "vsebinsko močno odmikal od načela pozitivne ločitve cerkva in drugih verskih skupnosti od države". Njegov predlog, so še zapisali v izjavi tiskovnega urada Slovenske škofovske konference, bi "na praktičnem nivoju odpravil možnost sodelovanja med državo in verskimi skupnostmi, s čimer bi prišel v nasprotje z uveljavljenimi evropskimi standardi o verski svobodi". Kljub temu škofje pričakujejo, da bo novi direktor gojil korektne odnose s cerkvami in drugimi verskimi skupnostmi, da bo korekten in spoštljiv do vseh katoličanov in drugih verujočih državljanov pa tudi, da bo "pozitivno naravnan do religiozne dimenzije v življenju vsakega posameznika". Želijo si, da bi odprta vprašanja verskih skupnosti reševal v "konstruktivnem in interaktivnem" dialogu z njimi, sodelovanje pa naj bi potekalo v duhu "okrepljenega sodelovanja in nadaljevanja prenosa opravljanja javnih služb na civilno družbo predvsem na področju sociale, kulture in šolstva".

Že včeraj je odmevalo (sicer že znano) stališče Aleša Guliča, da je sedanja zakonodaja "zelo naklonjena večjim verskim skupnostim in bistveno manj manjšim", zaradi česar bi bilo treba po njegovem mnenju preučiti, ali je to res ali gre samo za "neki občutek", in se nato odzvati. Gulič se je ob tem, kot je poročala STA, zavzel za pozitivno diskriminacijo tistih z manj možnosti.

Predlog vladne komisije o imenovanju Guliča za direktorja urada sta komentirala tudi neizbrana kandidata: nekdanja ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar (NSi), ki jo je Marjan Smrke, član komisije, ki je preverjala poznavanje področja oziroma usposobljenost kandidatov, med štirimi kandidati edino ocenil kot neprimerno za to mesto, in religiolog Gregor Lesjak, ki so ga podpirali zlasti v akademskih krogih. Za Kucler-Dolinarjevo je bil z izborom Guliča "storjen nov korak, ki Slovenijo vodi stran od odprte, napredne in strpne družbe", še posebno pa jo je zmotilo Guličevo stališče o potrebi po pozitivni diskriminaciji manjših verskih skupnosti. "Tako stališče je v nasprotju z načelom nevtralnosti države do verskih skupnosti in ustavnim načelom enakega obravnavanja," je menila.

Za Gregorja Lesjaka pa je izbira Guliča nov dokaz, da se je vlada v tem mandatu v odnosih z verskimi skupnostmi odrekla "tistemu, kar bi bilo najpotrebneje - poznavanju, razumevanju in celoviti viziji tega področja, sploh vsaki pobudi v tem odnosu". Opozoril je na slabo normirano enakopravnost in pomanjkljivo urejenost financiranja verskih skupnosti in izrazil upanje, da bo Guliču uspelo odpraviti vsaj prepogosto samovoljo in uradniško nekompetenco zdajšnjega urada za verske skupnosti.