Gospodarski minister Lahovnik se sprašuje, ali je sploh še del koalicije

Minister za finance Franc Križanič (levo) je, tako kot določene odločitve koalicije že nekajkrat prej, tudi spremembe dohodninske zakonodaje napovedal prehitro. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik (desno) z njimi, čeprav naj bi bile koalicijsko usklajene, ni bil seznanjen in jih je ocenil kot neprimerne. (Foto: Luka Cjuha)

"Presenečen sem, ker s tem nisem bil seznanjen. V primeru, da so predlogi res koalicijsko usklajeni, se sprašujem, ali me sploh še štejejo za del koalicije."

Tako Križanič kot Golobič včeraj za vprašanja o tem, ali so v koaliciji res vsi vedeli, kakšni so načrti ministrstva za finance, nista bila dosegljiva. Poslanec Zares Vili Trofenik pa je potrdil, da so se na koalicijskih sestankih, na katerih je sodeloval, o dohodnini "pogovarjali dvakrat ali trikrat, a je vrsta zadev ostala odprtih". Po Trofenikovih besedah naj bi "dosegli veliko mero soglasja o uvedbi dveh novih dohodninskih razredov", a naj bi, tako Trofenik, usklajevanja nadaljevali septembra. "Kar je dal zdaj v javnost minister Križanič, je prenagljeno in ni koalicijsko usklajeno," je zatrdil Trofenik.

Tudi v LDS so poudarili, da o predlogu niso usklajeni in ga, kot je dejala predsednica Katarina Kresal, ne podpirajo.

Še večja dohodnina za srednji razred

Poleg uvedbe dveh novih davčnih razredov naj bi se po Križaničevih trditvah povečala dodatna splošna olajšava, vlada pa načrtuje tudi uvedbo stanovanjske olajšave. Križanič je med drugim napovedal, da zavezanci, ki prejemajo minimalno plačo oziroma dohodke iz delovnega razmerja do 8557 evrov, ne bodo obdavčeni, stanovanjska olajšava bo uvedena v znesku plačanih obresti in glavnice, a ne bo višja kot 600 evrov.

"Osebno tega ne podpiram, ker spremembe niso razvojno naravnane," je ocenil Lahovnik in opozoril, da bi Križaničeve spremembe davčne lestvice povzročile "odliv možganov v tujino in zmanjšanje ekonomske dejavnosti pri nekaterih delih prebivalstva".

Podobno stališče so zavzeli v LDS, kjer menijo, da cilj davčne politike ne sme biti dodatno obremenjevanje najproduktivnejšega dela prebivalstva, ampak razbremenjevanje gospodarstva in učinkovitejši sistem pobiranja davkov. Zato predlagajo, da je treba najprej pripraviti ukrepe, ki bodo zmanjšali področje sive ekonomije in bodo z učinkovitejšim pobiranjem že obstoječih davkov prinesli v državno blagajno večje davčne prihodke.

Trofenik je poudaril, da je glavni problem Križaničeve nove dohodninske lestvice "predvsem v tem, da bo v dohodninskem smislu znova nastradal srednji razred," ki pa ga ni mogoče več obremenjevati, je dejal Trofenik in dodal, da je pri novih dohodninskih stopnjah nerešeno tudi vprašanje študentskega dela.

Minister Lahovnik je prepričan, da gre za legitimno potezo ministrstva za finance, ki poskuša najti dodatne finančne vire v času, ko dohodki države upadajo. "Kljub temu se bojim, da bi bil lahko učinek višjih davčnih stopenj nasproten želenemu," je še opozoril Lahovnik in dejal, da se ob višjih davčnih stopnjah pripravljenost za delo zmanjša, zaradi česar država pobere manj dohodka.

Škodljiva ali nujna odločitev

"V ekonomskem smislu je to zelo škodljiva odločitev," je Križaničev predlog ocenil ekonomist Janez Šuštaršič in dodal, da je "v političnem smislu to cena, ki jo bodo morali plačati volilci, ker so volili socialiste".

Z njim se ne strinja ekonomist Jože Mencinger, ki je dejal, da "druge možnosti ni". Po njegovih besedah je razumljivo, da se nad napovedanimi spremembami najglasneje pritožujejo tisti, ki imajo visoke dohodke. "V takšnem položaju, kot smo, nam kaj drugega, kot prerazporeditev obdavčitev, ne preostane," je še zatrdil Mencinger.