"Menim, da bi lahko dodatno zviševanje davčnih stopenj negativno vplivalo na dodatno pripravljenost za delo prav pri tistih skupinah prebivalstva, ki zdaj sicer zaslužijo nadpovprečno, vendar so tudi že zdaj nadpovprečno obdavčeni tako s progresivno stopnjo v dohodnini kot tudi pri drugih socialnih prispevkih," je Križaničevo napoved včeraj za Dnevnik komentiral Lahovnik. Kaj drugega od ministra za gospodarstvo sicer tudi ne gre pričakovati, ekonomisti so namreč enotnega mnenja - "učinki na slovensko gospodarsko aktivnost bodo negativni, otežili in podaljšali bodo okrevanje po krizi".

Do načrtovane, po neuradnih informacijah 50-odstotne obdavčitve letne davčne osnove nad 37.000 evri so več kot samo kritični, kot rezultat napovedujejo uničenje višjega srednjega sloja, ki je nosilec razvoja in v trenutni krizi generator potrošnje, dodatno destimuliranje zaposlovanja visokokakovostnih kadrov, razmah davčnih utaj. Najbogatejših se s takšnim ukrepom vlada ne bo niti dotaknila, saj ti svojega premoženja ne ustvarjajo z mesečnimi plačami, niti ni pričakovati, da bi se povečal izplen države.

"Glavna težava je vstopni prag. Če bo ta zastavljen nizko, kot je to pri nas v navadi, bo hitro zajel višji srednji sloj. Tisti z najvišjimi prihodki bodo našli izhod, si raje kot plače izplačevali dobičke in višji obdavčitvi dohodnine ubežali," pravi generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan in pisec večjega dela poglavja o davkih v koalicijski pogodbi. Prejemniki najvišjih mesečnih prihodkov so sicer že zdaj močno obdavčeni, njihova davčna obremenitev pa se iz leta v leto povečuje. Lani se je v najvišji, tretji razred dohodninske lestvice, uvrstilo samo 15 odstotkov vseh davčnih zavezancev, ki pa so plačali kar 62 odstotkov vseh prihodkov države iz naslova dohodnine. Leta 2007 je 14 odstotkov davčnih zavezancev v najvišjem razredu plačalo 56 odstotkov vseh prihodkov iz dohodnine. Lani je bila meja, ki je zavezanca uvrstila v tretji razred, obdavčen z 41 odstotki, postavljena pri 14.820 evrih, medtem ko je povprečni prihodek na zavezanca v tretjem dohodninskem razredu znašal nekaj več kot 37.000 evrov. Ta znesek naj bi zdaj bil meja za četrti dohodninski razred, kar pomeni, da bo ta postavljena precej nižje, kot je bila meja za najvišji, 50-odstotno obdavčeni dohodninski razred davčnega sistema Dušana Mramorja. Spomnimo, da je v zadnjem letu uporabe njegove lestvice, leta 2006, država polovično obdavčila tiste, ki so imeli davčno osnovo višjo od 44.000 evrov (10,546.930 tolarjev), kar je že brez upoštevanja indeksacije nad Križaničevim predlogom. Leta 2007 pa je reforma Andreja Bajuka uvedla tri razrede dohodninske lestvice.