Dr. Marko Milosavljevič: Če nekdo ne sme uporabiti besede kontroverzno, je svoboda izražanja močno načeta

Poleg Milosavljevića in Žureja sta v odmevih sodelovali tudi sprti strani, Ceranijeva odvetnica Nina Zidar Klemenčič in urednik naše centralne redakcije Antiša Korljan (Foto: rtvslo.si)

RTVSLO je v okviru svoje informativne oddaje Odmevi sinoči zaradi dogodka sprožila pogovor o omejevanju svobode izražanja. Predstavnik Fakultete za družbene vede dr. Marko Milosavljevič je izpostavil predvsem vprašljiv kriterij, po katerem se je sodstvo odločilo za kazen. „Imamo opravka s situacijo, v kateri je jasno, da naše sodstvo še nima natančno izdelanih meril, kako ravnati takrat, kadar gre za vprašanje informacije, in kako ravnati takrat, ko gre za vprašanje interpretacije. Moramo ločiti med tem, da novinarji poročajo, vendar novinarji tudi komentirajo,“ je dejal v Odmevih.

Dotaknil se je tudi sporne besede kontroverzno, ki pa po njegovem mnenju nima oznake žaljivosti, saj gre za splošno besedo, ki je vsakodnevno v uporabi. „Če nekdo ne sme reči za neko osebo ali dejanje, da je kontroverzno, se mi zdi, da je svoboda izražanja in svoboda tiska v tej državi močno načeta,“ je prepričan Milosavljevič. Dodal je, da v tujini prepoved objave izvajajo predvsem ko gre za vprašanje spornih fotografij.

***Poglejte si razpravo v oddaji Odmevi***

„Začasne odredbe naj bi se v primerih medijev izdajale zgolj izjemoma,“ pa je poudaril pravni in medijski strokovnjak dr. Jurij Žurej iz Evropske pravne fakultete v Novi Gorici. In dodal, da četudi se izda odredba, je potrebno pogledati, ali obstaja možnost kakšnega drugega ukrepa, ki bi manj posegel v svobodo tiska. Po njegovem mnenju, bi bilo v primeru Dnevnika najprej treba pomisliti na popravek.

Ker od začasne odredbe do pravnomočnosti lahko traja kar nekaj let, se postavlja vprašanje, koliko let bodo novinarji morali paziti na svoje besede in denarnice. Za velikimi medijskimi hišami stojijo pravniške službe, ki se bodo lahko borile, strokovnjake pa skrbijo predvsem manjše, ki nimajo ne denarja ne ljudi na pravnem področju, s katerimi bi se borili proti omejevanju svobode.

Postavlja pa se tudi vprašanje, o čem bodo novinarji v prihodnosti poročali, če bodo odredbe sedaj zahtevali vsi užaljeni politiki, poslovneži, direktorji in drugi.