Vodja poslanske skupine SNS Jelinčič je v poslanski pobudi zapisal, da o neustreznosti obravnave v resoluciji Evropskega parlamenta o totalitarizmu "zgovorno priča že gola statistika, kaj šele vsebina. Od skupaj 39 uvodnih ugotovitev, glavnih točk in alinej decidirano navaja komunizem in stalinizem enajst točk, fašizem in nacizem pa le ena".

SNS poudarja, da so imeli vsi totalitarizmi svojo bazo v natančno določenih državah in režimih, da jih ni mogoče obsoditi, če se jih ne opredeli - tako njihov izvor kot posledice njihovega delovanja. SNS zahteva, da se v deklaraciji oz. aktu DZ jasno pove, "da je italijanski in avstrijsko-nemški totalitarizem izvrševal nad slovensko etnijo tako v svojih matičnih državah kot tudi na okupiranih slovenskih ozemljih kruto genocidno raznarodovalno uničevalno nasilje". Prav tako meni, da "ni mogoče pri naštevanju zločinov totalitarizmov molčati o žrtvah hrvaškega totalitarizma".

Jelinčič je prepričan, da ni mogoče govoriti o zločinih komunizma, o zločinih fašizma in nacizma nad Slovenci pa molčati: "Morebiti v absolutnem številu žrtev - če je šteti žrtve sploh moralno opravičljivo - število pomorjenih in razseljenih Slovenk in Slovencev ni največje, je pa znotraj številčnosti nacije zagotovo na drugem mestu med žrtvami totalitarizmov, takoj za judovskim narodom."

V razpravi bi, tako Jelinčič, "kazalo omeniti manipulativno zamolčevanje fašizma in nacizma in poudarjanje komunizma, ki je podlo tudi zato, ker je splošno znano in bistveno, da so nemški in italijanski totalitarizmi in zločini nad drugimi etnijami bili glavni in usodni generator t. i. komunističnega nasilja". Kot pravi, se Slovenci "niso imeli kam umakniti pred italijanskim in avstronemškim ter ustaškim genocidom, edini 'zaveznik - pomoč pri roki' je bila komunistična internacionala".

"Resnično svobodni šele z zmago nad vsemi totalitarizmi"

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je v sporočilu za javnost poudaril, da se je treba ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimo do vseh žrtev obnašati pietetno in spoštovati vse, ki so se borili proti fašizmu, nacizmu in komunizmu. Po njegovih besedah smo Slovenci namreč šele z zmago nad vsemi totalitarizmi 20. stoletja zaživeli resnično svobodno v neodvisni, samostojni državi Sloveniji.

V SLS so prepričani, da ni mogoče celotnega partizanskega gibanja obtoževati za vse povojne poboje, kakor ni mogoče vseh domobrancev in drugih protikomunističnih borcev obsojati za prisego nemškemu okupatorju. Po Presečnikovih besedah so v SLS tudi prepričani, da "otroci in vnuki partizanov, domobrancev, izgnancev in mobilizirancev, tako kot smo si enotno priborili samostojno Slovenijo, lahko samo skupaj in v medsebojnem spoštovanju naprej gradimo gospodarsko uspešno in socialno pravično gospodarsko družbo".

V MSi ogorčeni nad molkom predsednika

V MSi, podmladku NSi, pa so v sporočilu za javnost zapisali, da so "ogorčeni nad molkom predsednika države Danila Türka, predsednika DZ Pavla Gantarja in nad ignoranco celotne vlade" ob 23. avgustu, vseevropskem dnevom spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Po mnenju podmladka je "ciničen odnos" do omenjenega dneva dokaz, "da slovenski oblasti ni mar za vse tiste ljudi, ki so bili s strani totalitarnih sistemov na kakršenkoli način prizadeti".

Takšen odnos najvišjih državnikov, so prepričani v MSi, ne spada v demokratično republiko. V podmladku NSi se tudi sprašujejo, kako se lahko zgodi, "da celotna oblast ob tako občutljivem prazniku obmolkne? Jih je mar sram obsoditi zločine, ki so jih zagrešili njihovi ideološki predhodniki?" Vladajoča politika ne more od Slovencev terjati sprave, če si je tudi sama ne želi, so dodali.

V MSi so opozorili, da so po vseh državah Evropske unije, še zlasti pa v vseh Baltskih državah, Poljski, Češki in Slovaški, 23. avgusta potekale prireditve in spominske slovesnosti. Ob tem v podmladku ugotavljajo, da se Türk ob vseh pomembnejših dne "zelo rad pokaže javnosti in pove svoje mnenje, toda 23. avgusta ga ni bilo slišati".

"Pred pol leta je izjavil, da je Huda jama drugorazredna tema, danes pa z molkom svojo takratno izjavo le še potrjuje. Torej je takrat šlo za predsednikovo premišljeno izjavo in ne za retorični spodrsljaj, kot je bilo takrat prikazano. Z vsem tem predsednik vseh Slovenk in Slovencev dokazuje, da je zanj tudi obsodba komunizma in vseh drugih totalitarnih režimov drugorazredna," še piše v sporočilu MSi.

V Lipi poslance pozivajo k prenehanju norčevanja iz državljanov

V stranki Lipa pa v sporočilu za javnost pozivajo predlagatelje sklica izredne seje DZ, kakor vse ostale poslance, "da prenehajo z norčevanjem in s poniževanjem državljank in državljanov". Menijo namreč, da resolucije "predstavljajo le sprenevedanja, katerih cilj je opravičevanje terorja in enačenje okupacije z obrambo lastne države in njenih ljudi".

Kot je znano, je Evropski parlament aprila letos sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je pozval k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. V ponedeljek pa je skupina poslancev SDS in SLS vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali in sprejeli predlog resolucije o podpori resoluciji o totalitarizmu.