Tako je objava anonimnih obtožb na račun Matjaža Rakovca, ki je bil favorit za prevzem vodenja Zavarovalnice Triglav, zapletla njegovo pričakovano imenovanje za predsednika uprave naše največje zavarovalnice. Najbolj odmevno je bilo anonimno pismo o Ultri, anonimke pa se širijo tudi iz državnih organov, saj je pred kratkim napisal anonimno pismo "mladi sodelavec Sove". In pred dnevi so na podlagi anonimnega pisma komandirja novogoriške policijske prometne postaje že premestili v Policijsko upravo Nova Gorica.

Zaradi nasprotujočih si interesov akterjev nastaja več anonimk

Zastavlja se vprašanje, kako naj nadzorni sveti, vlada in drugi organi obravnavajo vsebine, pod katere se avtorji ne želijo (ali ne upajo) podpisati in kolikšen del odgovornosti za nekritičen odnos do anonimnih vsebin nosijo mediji.

Večje število anonimk na gospodarskem in političnem prizorišču v zadnjem času pojasnjuje sociolog Samo Uhan z ljubljanske fakultete za družbene vede s tem, da "so v tem trenutku interesi glavnih akterjev zelo konfliktni", zaradi česar se jim anonimke očitno zdijo ena od rešitev.

Ne glede na to, da imajo anonimna pisma v Sloveniji dokaj dolgo zgodovino in da so nekatera po besedah politologa Matevža Tomšiča s fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice dokazovala "vesoljne zarote", druga pa so bila usmerjena na določenega posameznika, se je pokazalo, da je njihova verodostojnost zelo majhna.

"Motivi za pisanje takšnih vsebin so redko strateške narave, pač pa nekdo zaradi zamer ali pridobivanja kratkoročnih koristi poskuša doseči neki učinek," je povedal Uhan in pri tem opozoril na dejstvo, da anonimke pri nas, v nasprotju s tujino, ne poskušajo prispevati k urejanju nekega položaja, temveč ga poskušajo čim bolj zamegliti. "Dvomim, da so v primerih zadnjih neimenovanj kandidatov glavni dejavnik anonimke. Če že, so bile kvečjemu sprožilec, ne pa glavni razlog," je ocenil Tomšič in dodal: "Vsekakor bi morale vse vlade, ne samo ta, takšne stvari jemati s precejšnjo mero zadržanosti."

Ozračje za anonimke spodbuja neusklajena vlada, razpihujejo pa jih mediji

Anonimke so po besedah soustanovitelja in partnerja agencije za odnose z javnostmi in oglaševanje Pristop Francija Zavrla "ena najhujših degradacij in nevarnosti za demokracijo v Sloveniji".Metode diskreditiranja postajajo vse hujše, ta praksa pa ne samo, da ni etična, temveč že meji na kriminalna dejanja, je opozoril Zavrl. "Novinarji, denimo, odgovarjajo, da so dobili anonimko in da morajo o njej pisati. Nihče pa se ne vpraša, zakaj so jo dobili in kakšni so nameni, ki jih imajo viri takšne vsebine."

Anonimke pišejo tisti, ki jih v nastopih tudi največkrat navajajo

Po Zavrlovem mnenju je glavni razlog za številne anonimke ta, da v Sloveniji nimamo argumenta odločanja. To se po njegovih besedah kaže v primerih neusklajenih ter neodločnih nadzornih svetov, nekaj podobnega pa lahko trdimo tudi za delovanje posameznih političnih opcij in vlade kot celote. "S tem se pušča prostor ulici ali različnim interesom, da odločajo namesto politikov in nadzornikov," je izjavil Zavrl in pojasnil, da denimo neusklajenost članov nadzornih svetov vodi v to, da postajajo mediji arbiter pri kadrovanju v nadzorne svete. "Dva dni pred neko razpravo ali odločitvijo se pojavijo anonimke in vsi vemo, kdo jih piše in zakaj jih piše, pa si pred tem zatiskamo oči. Mediji so postali gonilo tega procesa, namesto da bi ga z nekim odgovornim ravnanjem preprečevali".

Medtem ko verodostojnost anonimnih pisem v večini primerov ni bila potrjena, so vseeno imele učinek na politiko in gospodarstvo. Med predsedniki vlad se je po mnenju poznavalcev nanje najmanj odzival Janez Drnovšek.

"Ko sem bil predsednik vlade, je bilo tega razmeroma malo, če odštejem anonimne grožnje, ki so bile namenjene meni osebno," je povedal evropski poslanec Lojze Peterle (NSi). Spomni se, da je bila anonimka Hobotnica prvi močnejši izbruh. Opozorila je na primer Maksa Bastla, ki je bil v njegovi vladi minister za trgovino in o katerem je zakrožila anonimka o nepravilnosti v Slovinu. "Dal sem mu mesec dni časa, da razčisti, kaj je s tem, saj nisem želel, da nad vlado visi senca dvoma. V enem mesecu mu stvari ni uspelo razčistiti, zato je odšel iz vlade, kasneje pa se je pokazalo, da ni bilo v zvezi z njim nič narobe," je dodal Peterle.

Po besedah dolgoletnega poslanca v državnem zboru Mirana Potrča (SD) obstajajo poleg dobronamernih anonimk tudi vnaprej pripravljene in organizirane anonimke, ki imajo širši politični cilj. "Tega je v Sloveniji veliko in žal mi je, da se tudi v državnem zboru in v medijih s pomočjo anonimk dogaja del slovenske politike," je dejal Potrč. Po njegovih besedah danes anonimke v večji meri dobivajo tisti politiki, ki v svojih nastopih predstavljajo njihovo vsebino. "Upal bi si dopustiti možnost, da ti politiki v nekaterih primerih pomagajo tudi pri sestavljanju takšnih anonimk in pri njihovem razpošiljanju," je še povedal.

Nesamozavestna vlada

"Gotovo ima sedanja vlada enostavnejši dostop do gradiva, ki lahko nekaj potrdi ali ovrže," je odgovoril Peterle na vprašanje, ali bi se moral državni vrh ukvarjati z anonimkami, ter dodal: "Prav je, da jih preverijo, saj je v nekaterih primerih tudi nekaj ognja in ne samo dim."

Po drugi strani sociolog Samo Uhan meni, da vlada, ki uživa zunanje zaupanje oziroma je konsistentna v svojem delovanju, anonimkam ne daje teže. "Če jim popušča, pokaže, da je pravzaprav šibka in na tak način nič ne doseže, saj se krog zavrti le do naslednje anonimke." Dodal je, da "vseeno nismo v tako herojskih časih, kakršno je bilo obdobje afere Watergate".