V spremni besedi ob odprtju razstave je etnologinja Helena Rožman zapisala, da so z omenjenega dela slovenskega podeželja in tudi širše zaradi spremenjenega načina življenja in posegov v okolje kašče, leseni svinjaki in sušilnice sadja nekako skrito in neslišno že skoraj povsem izginili. Med močno ogrožene objekte spadajo stare kmečke hiše in kozolci, čeprav spadajo med spoštovanja in ohranjanja vredno dediščino.
"Največje razvrednotenje omenjenih objektov je bilo v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so se ti ohranili le tam, kjer lastniki niso premogli ekonomskih možnosti za njihovo podrtje in nadomestitev z novimi. Preostale bi morali razglasiti za spomenike lokalnega pomena, ljudi pa ves čas spodbujati k zavedanju vrednot in lepot tega stavbarstva," meni brežiška etnologinja Alenka Černelič Krošelj.
Brežiški arhitekt in predsednik Društva za oživitev Brežic Karl Filipčič meni, da je preostalo stavbno dediščino podeželja mogoče ohraniti le s stalno ali občasno nastanitvijo z družinami, pri čemer naj bi v celoti ohranili le zunanjo podobo stavb, notranjost pa prilagodili sodobnim bivanjskim zahtevam. "Za ta korak bi potrebovali določene državne spodbude, namenjene "staroselcem", saj prodaja starih hiš izključno tujcem, ki so na Goričkem in drugod po Sloveniji pokupili že okoli 1000 starih hiš, ni prava rešitev," pravi Filipčič, ki želi na to temo še letos sklicati okroglo mizo, na kateri bodo poskušali analitično ugotoviti razmere in vzroke sedanjega položaja ter poiskati način, kako zasukati trende navzgor. "Potrebna bosta denar in stroka. Pri ohranjanju naše stavbne dediščine ne zadostuje samo vlaganje v gradove, temveč tudi v podeželje," je prepričan Filipčič.
