V nadaljevanju navajamo nekaj ugotovitev državnih tožilcev, do katerih so prišli na podlagi policijske preiskave tudi v sodelovanju Interpola iz Washingtona, Rima, Sofije in Londona. Skupna protipravna premoženjska korist Domna Zavrla naj bi bila po ugotovitvah tožilstva pridobljena tako, da je davčna uprava izplačevala fiktivni presežek DDV. Zavrl je v končni fazi ta denar (1,03 milijona evrov) s svojega osebnega računa pri NLB razpršil na svoje račune v ZDA, Avstriji in Veliki Britaniji, da bi prikril izvor denarja.

Tožilska zahteva za preiskavo zoper Domna Zavrla, Mirana Straha in Daima Mamuta se bere kot kriminalka, tožilec pa je zapisal, da so bile davčne goljufije osumljenih logičen in pričakovan epilog pred tem sproženih lažnih poslovnih dogodkov z izdajanjem ponarejenih računov, na podlagi česar so potem preslepili davčni organ, da jim je v škodo državnega proračuna izplačeval lažno prikazani presežek vstopnega DDV.

Tožilstvo je prepričano, da glede na izsledke predkazenskega postopka in razpoložljive dokaze izhaja, da je Domen Zavrl s kaznivimi dejanji pridobil 1,030.545 evrov tako, da je v zadnji fazi ta sredstva s poslovnih računov svojih podjetij v letih 2006 in 2007 nakazal na svoj osebni bančni račun pri NLB. Kasneje je ta denar prenakazal na svoje račune v Avstriji, Veliki Britaniji in ZDA "s ciljem prikritja izvora tako prejetega denarja". Tožilstvo zato Zavrla bremeni tudi kaznivega dejanja pranja denarja. Dodajmo, da se je Zavrla pred volitvami 2004 prijel vzdevek "čudežni deček SDS", vendar se ga je Janez Janša že javno odrekel.

Dejanja davčne goljufije, ki so očitana Domnu Zavrlu, Miranu Strahu in Daimu Mamutu, so izpeljana zelo prefinjeno. Očitno je prve elemente odkril davčni inšpektor Đorđe Perić, kasneje pa se je zadeve lotila tudi policija. Ko namesto posameznih dreves pogledamo ves gozd, postane slika operacije bolj jasna. Vidimo, da so praktično vsa dejanja storjena na enak način. V zgodbi nastopajo podjetja v lasti Domna Zavrla, Mirana Straha in Daima Mamuta, ki poslujejo skoraj izključno med seboj. Tožilstvo ocenjuje, da so izdajali fiktivne račune (sklenjeni pogodbi skoraj nikoli ne sledi ustrezni denarni tok), ki so jih plačevali predvsem z delnicami Prime Global Fundation (prej Zavrl Fundation) iz Delawara v ZDA. Omenjene delnice so bile po oceni tožilstva brez tržne vrednosti. Na podlagi takšnih fiktivnih poslov je potem Domen Zavrl prek svojih podjetij preslepil davčno upravo, tako da mu je zaradi videza preplačila DDV plačevala ogromne zneske v škodo državnega proračuna. Davčni inšpektor Đorđe Perić je kasneje navedel, da je šlo za ropanje proračuna.

V zadevi nastopa šest pravnih oseb v lasti Zavrla, Straha in Mamuta: Partner Fin, AFD Askat, Alpexo Logistika, Srce Komenskega, MP Sedem in Daim Nautilus. Tožilec je v zahtevi za preiskavo zapisal: "Med predkazenskim postopkom je bilo v zvezi s poslovanjem pravkar navedenih gospodarskih družb ugotovljeno, da v obravnavanem časovnem obdobju le-te na trgu praktično niso opravljale nikakršne gospodarske dejavnosti. Prav tako je bilo ugotovljeno, da niti v enem primeru ni šlo za posle s katero od nepovezanih pravnih oseb. Pretežni del opravljenih poslov se je tako v celoti izčrpal z medsebojnim fakturiranjem poslovnih dogodkov, ki se kasneje dejansko sploh niso realizirali, kar posledično pomeni, da je šlo za vnaprej natančno dogovorjeno in usklajeno medsebojno delovanje obravnavanih pravnih oseb z edinim ciljem, da v končni fazi na škodo proračuna izmamijo od davčnega organa vračilo denarja iz naslova lažno izkazanega presežka plačila davka na dodano vrednost." Zneski zahtevanega vračila DDV so bili ogromni, na primer 196.000 evrov, 205.000 evrov, 80.000 evrov ...

Posebno poglavje sta Zavrlu očitana kriva ovadba in poskus zavarovalniške goljufije. Zavrl je 3. januarja 2007 ob 21.20 prišel na policijsko postajo Ljubljana Vič in prijavil krajo vozila BMW 745i. Rekel je, da je bil v Londonu, ko se je vrnil, pa vozila ni bilo več v garaži. Zavarovalnici Triglav je izročil oba ključa in zahteval izplačilo zavarovanja v višini 50.000 evrov. Policisti so kasneje omenjeni BMW našli v garažni hiši hotela Žusterna v Kopru in na njem ni bilo nikakršnih sledi nasilnega odpiranja oziroma zagona. Namesto tega so v vozilu našli parkirni listek, datiran s 3. januarjem 2007 ob 17.51. V servisu BMW v Trzinu pa so policisti s čitalnikom ključev ugotovili, da se je ključ, ki ga je Zavrl domnevno imel s seboj v Londonu, zadnjič sinhroniziral z vozilom 3. januarja 2007 ob 17.41. Zato tožilci Zavrla sumijo krive ovadbe in poskusa zavarovalniške goljufije.

zavrl