Toda uslužbenka ameriškega ministrstva za pravosodje in avtorica te raziskave dr. Shannan Catalano nam je zatrdila, da na podlagi ugotovitev omenjene raziskave in drugih podatkov, s katerimi razpolaga pravosodno ministrstvo, nikakor ni mogoče sklepati česa takega. Še posebno, ker njihovi podatki kažejo, da so nasilneži v partnerskem odnosu v veliki večini nasprotnega spola...

Sveto pismo obravnava homoseksualna dejanja kot hude zablode. Po katekizmu so tako kot prešuštvo, samozadovoljevanje, nečistovanje, pornografija, prostitucija in posilstvo izraz glavnega greha nečistosti in jih "v nobenem primeru ne moremo odobravati" (člen 2357), saj nasprotujejo naravni postavi. Spolno dejanje (po istem členu) "zapirajo darovanju življenja".

Takšno gledanje na homoseksualnost, od katerega Sveti sedež ne odstopa, deli tudi RKC na Slovenskem, zato je bilo seveda pričakovati, da se bodo v Cerkvi odklonilno odzvali na napoved slovenske vlade, da bodo v prihodnosti istospolne zveze izenačili s heteroseksualnimi - ali vsaj naredili pomemben korak naprej v to smer - in s tem bolje zaščitili otroke, ki živijo v istospolnih skupnostih. Prvi odzivi na vladne napovedi dajejo slutiti, da v Cerkvi pri nasprotovanju spreminjanja zakona ne bodo izbirali sredstev. V 29. številki verskega glasila Družina so se namreč na izjavo ministra Ivana Svetlika, ki je 2. julija napovedal modernejši koncept družinske skupnosti in omenjeno izenačevanje istospolnih partnerskih skupnosti, odzvali z redakcijskim komentarjem, v katerem so grobo popačili izsledke nekaterih tujih raziskav s področja istospolnih skupnosti.

Te raziskave naj bi, kot zagotavlja avtorica Barbara Kastelec, sicer urednica Družinine priloge Naša družina, "po vrsti potrjevale", da je v istospolnih partnerskih skupnostih več depresivnosti, alkoholizma, mamil, samomorilnosti, menjave spolnih partnerjev in nasilja. Zato bi po njenem morali vnovič razmisliti, "zakaj vse do 21. stoletja družba ni bila pripravljena sprejeti homoseksualnosti kot načina družinskega življenja". V dokaz svojih trditev je navedla tri raziskave - Gay & Lesbian Consumer Online Census 2003-2004, ugotovitve Marie Xiridou v amsterdamski študiji incidence HIV in raziskavo o partnerskem nasilju (Intimate Partner Violence), ki so jo opravili v okviru ameriškega pravosodnega ministrstva.

Cerkvena "metodologija"

Ogledali smo si vse tri raziskave (dve podrobneje), a v njih nismo našli niti ene ugotovitve, ki bi razkrila oziroma potrdila navedene razlike med hetero- in homoskupnostmi, zaradi katerih bi po avtoričinem mnenju veljalo dobro premisliti, preden bi "na vrat na nos" širili pravice članov istospolnih skupnosti. Nasprotno, nekatere ugotovitve teh raziskav, kot smo se lahko prepričali, dokazujejo prav nasprotno. A pojdimo po vrsti.

"Samo 5 odstotkov istospolnih partnerstev vztraja več kot 20 let, že kar v prvem letu partnerstva je 66 odstotkov nezvestobe, kažejo izsledki najobsežnejše raziskave istospolnih partnerstev na vzorcu 8000 homoseksualno usmerjenih posameznikov (Gay & Lesbian Consumer Online Census 2003-2004)," je zapisala avtorica. Ob tem ne pove, kako je bilo vprašanje v raziskavi, ki jo v sodelovanju z univerzo Syracuse izvaja organizacija OpusComm Group Partnership, ki raziskuje potrošniške navade gejev in lezbijk, sploh zastavljeno. Anketirance so namreč vprašali, koliko časa traja zveza, v kateri so (bili) v času ankete. Iz tako pridobljenih podatkov seveda ni mogoče sklepati, koliko v povprečju trajajo istospolne zveze, saj ni mogoče vedeti, koliko bo neka zveza še trajala. Poleg tega so tovrstni odgovori pogojeni s starostjo vprašanega. Družinini bralci tudi ne izvedo, da je iz odgovorov na to isto vprašanje razvidno, da je 29 odstotkov vprašanih odgovorilo, da so v zvezi z istim partnerjem od 4 do 7 let, 14 odstotkov od 8 do 11 let, 6 odstotkov od 12 do 15 let in 4 odstotki od 16 do 19 let. Avtorica tudi ni navedla podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče opraviti primerjavo s heteroskupnostmi. Povsem primerljivih podatkov na slovenskem statističnem uradu sicer nimajo, toda zgovorni so tudi podatki, da je bilo leta 2006 pri nas sklenjenih 6368 porok in razvezanih 2334 zakonov. Med zvezami, ki so se končale z razvezo, je bilo 13,4 odstotka takšnih, ki so trajale največ 4 leta, in 52,1 odstotka takih, ki so pred razvezo obstajale 13,8 leta. Ob tem je treba upoštevati, da mnogo heterozakonov "skupaj držijo" otroci, ki jih je v istospolnih skupnostih mnogo manj. O nezvestobi v omenjeni raziskavi po naših podatkih sploh niso spraševali.

Družinina urednica "odgovarja" tudi zagovornikom istospolnih skupnosti, ki pravijo, da je najpomembnejše, da otroka vzgajata ljubeča partnerja ali partnerki. "Ta predpostavka sloni na zelo trhlih nogah, saj je v homoseksualnih skupnostih dokazano za več kot sto odstotkov več partnerskega nasilja (ZDA, Department of Justice, Intimate Partner Violence)," bralce "informira" Kastelčeva.

Večina nasilnih partnerjev je nasprotnega spola

Za pojasnila smo se obrnili na statistični urad ameriškega pravosodnega ministrstva, odgovorila nam je dr. Shannan Catalano, avtorica raziskave Intimate Partner Violence in the United States: "Trditve, da je v homoseksualnih skupnostih za sto odstotkov več nasilja kot v heteroseksualnih, ni v naši raziskavi. Tudi na podlagi drugih podatkov, s katerimi razpolaga naš statistični urad, česa takega ni mogoče sklepati." Catalanova nam je poslala tudi povezavo na podatke, ki "so edini", iz katerih bi lahko tovrstne sklepe izvajali. Ti podatki pa, zanimivo, dokazujejo ravno nasprotno od tistega, kar želi dokazati avtorica: po teh podatkih je namreč v večini primerov partnerskega nasilja storilec (ali storilka) nasprotnega spola. Od leta 2001 do leta 2005 je namreč le 3 odstotke žensk in 16 odstotkov moških odgovorilo, da so bili žrtev nasilja partnerja/partnerke istega spola. Shannan Catalano je tudi posebej zanikala, da bi lahko na podlagi katerih koli podatkov ameriškega ministrstva za pravosodje sklepali o večji stopnji samomorilnosti in pogostejših zlorabah alkohola in drog v istospolnih skupnostih.