Delo poslanca je (vsaj začasen) poklic, vendar se zanj ne zahteva nobena izobrazba ali posebno znanje. Ko po volitvah sklepajo posebne vrste delovno razmerje za določen čas v državnem zboru, jim ni treba, kot to velja za druge zaposlitve, predložiti spričeval ali diplom oziroma kakšnih drugih listin, ki bi dokazovale njihovo delovno usposobljenost. Sedmi člen zakona o volitvah poslancev v državni zbor določa, da za poslanca lahko kandidira vsak najmanj 18 let star slovenski državljan, če mu ni zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti - o čemer odloča sodišče - popolnoma odvzeta poslovna sposobnost.

Dejstvo, da poslanec lahko postane (skoraj) vsak, v parlamentarne klopi nanese precej pisano druščino od doktorjev znanosti do livarja in parketarja. V državnem zboru imajo seznam z navedeno izobrazbo poslancev, vendar so navedbe nekaterih poslancev o izobrazbi nekoliko nenatančne in ohlapne. To se je pokazalo v primeru poslanca Marjana Bezjaka, ki je navedel, da je ekonomist, pri čemer ni jasno, ali gre za srednješolsko izobrazbo ali višjo oziroma celo visoko.

Takih primerov je še nekaj. Da sta ekonomista, sta na primer navedla tudi Bogdan Barovič in Gvido Kres. V Barovičevi biografiji na spletnih straneh SNS piše, da je Barovič, preden je postal poslanec, bil bankir, gostinec, komercialist, televizijski urednik, ves čas pa novinar, moderator, voditelj, slikar, igralec, malo tudi pevec in pisatelj… Za Gvida Kresa (SLS) pa, da je po poklicni šoli, kjer se je izučil za slikopleskarja, pridobil še srednjo tehnično izobrazbo, se zaposlil v kemični tovarni JUB Dol pri Ljubljani kot kontrolor in se po desetih letih podal v samostojno podjetništvo. Toda tudi za Rada Likarja (SDS) in Antona Ropa (SD) v tem seznamu piše, da sta ekonomista, vendar se vsaj za nekdanjega predsednika vlade ve, da je diplomiral in celo magistriral na ekonomski fakulteti.

Slovenski parlament premore šest doktorjev in devet magistrov znanosti. Doktor socioloških znanosti je tako predsednik Pavle Gantar, eden od najmlajših poslancev Luka Juri je doktoriral iz geopolitike in geoekonomije, nekdanji državni sekretar za promet in zdaj poslanec SDS Peter Verlič pa iz gradbeništva. Več kot polovica poslancev (46) se lahko pohvali z diplomami slovenskih univerz. Sedem jih je profesorjev, pet zdravnikov. Pet je diplomiranih ekonomistov, ki se tudi v parlamentu v glavnem ukvarjajo z gospodarskimi temami. Ljubo Germič, Jožef Jerovšek in Milenko Ziherl so kemijski inženirji, a prvi vodi odbor za zdravstvo, Jerovšek odbor za vojsko, v prejšnjem mandatu pa odbor za zunanjo politiko, ki mu je podpredsednik v tem mandatu Ziherl. Tudi dosedanji predsednik tega odbora, ki je odšel za poslanca v Bruselj, Ivo Vajgl, je po izobrazbi kmetijski inženir. Štirje poslanci so bili novinarji. Melita Župevc med njimi je hkrati sociologinja. Njen najmlajši poslanski kolega, 28-letni Dejan Levanič, je po izobrazbi profesor sociologije in filozofije.

Ob nekaj poslancih z višjo ima srednjo ali poklicno izobrazbo 29 poslank in poslancev. Po štirje so gimnazijski maturanti in elektrotehniki, sledijo trije strojni tehniki in dva ekonomista. Predsednik komisije, ki bo preiskovala politično odgovornost za dvakratno štetje izbrisanih, v prejšnjem mandatu pa je uspešno iz preiskovalne komisije "oklepniki patria 8 x 8" izrinil predsednika Milana M. Cvikla, Robert Hrovat je bil pred poslansko kariero v SDS poklicni gasilec v Količevem s spričevalom kemijskega procesničarja. Eden od najglasnejših poslancev SNS Srečko Prijatelj je po izobrazbi tehnik tehnične vozovne službe, Miroslav Klun in Matjaž Han (oba SD) sta navedla, da sta trgovca. Vito Rožej (Zares), ki se šteje za kulturnega delavca, je naravoslovno matematični tehnik, Milan Gumzar (LDS) je po izobrazbi livar, Iztok Podkrižnik (SDS), ki ga je v državnem zboru zelo redko kdaj slišati, pa obdelovalec kovin - puškar. Anton Urh (DeSUS) pa ima pod rubriko izobrazba zapisano - upokojenec.