Kmetijsko ministrstvo (MKGP), ki si je z vrnitvijo bulmastifov lastniku Saši Baričeviču nakopalo veliko kritik, je namreč državnemu pravobranilcu posredovalo v presojo javno pismo poslanca SLS Janeza Ribiča, ki od kmetijskega ministra Milana Pogačnika pričakuje, da bo zaradi varnosti ljudi preklical odločbo o vrnitvi psov in sprožil tudi revizijo postopka, ki je pripeljal do te, za mnoge zelo sporne odločitve.
Koliko je za vlado vredno človeško življenje?
Ribič je včeraj državno pravobranilstvo javno pozval, naj vloži tožbo zoper odločbo MKGP, s katero je to bulmastifa vrnilo lastniku, in s tem zaščiti javno korist, javni interes ter življenja in zdravje slovenskih državljank in državljanov. Ob vrnitev nevarnih psov uglednemu zdravniku Saši Baričeviču (kljub trem odločbam kmetijskega inšpektorja, da ju je zaradi zavarovanja ljudi treba usmrtiti) se je obregnil tudi poslanec SDS Rado Likar, ki je ministra Pogačnika v poslanskem vprašanju med drugim pobaral: "Koliko je za ministra in to vlado vredno človeško življenje v primerjavi z življenjem živali? Očitno je tej vladi več do življenja nevarnih živali kot do varnosti ljudi."
Na MKGP vztrajajo, da so odločitev o vrnitvi nevarnih psov v celoti oprli na sodbo upravnega sodišča (sodišče MKGP ni naložilo, da mora psa vrniti, temveč to, da mora ugotoviti, ali nevarnosti za okolico ni mogoče preprečiti drugače kot z njuno usmrtitvijo!) in na soglasno mnenje tričlanske strokovne komisije. Naloga komisije, ki jo je imenovalo MKGP, je bila "ugotoviti vedenjske značilnosti, obnašanja in reagiranja v različnih okoljih in vplivih" za pse Atlasa, Yoj in tudi Atosa, ki so ga Baričeviču vrnili že pred dobrima dvema letoma.
Šterman: Ni razlogov za usmrtitev psov
Komisijo so sestavljali kinologa Alenka Černe in Franc Šterman ter veterinar Marjan Kastelic. Franc Šterman, ki je bil 32 let inštruktor za šolanje psov, nam je povedal, da je v komisijo šel "odločno prepričan, da Atlas in Yoj ne moreta biti več med živimi". Toda potem ko so jih (tudi Atosa) temeljito preizkusili v različnih okoliščinah in jih do neke mere tudi ogrožali, pri čemer psi po Štermanovih navedbah niso pokazali niti najmanjšega agresivnega vedenja, je stališče spremenil. "Komisijo je presenetila oblika izolacije Atlasa in Yoj, ki sta v zavetišču živela v popolnoma zaprtem prostoru, kar je bilo zanju grozno narobe. Šli smo tudi pogledat na lokaciji (Oražnova v Ljubljani in Javor pri Dobrunjah, op. p.), v kakšnih razmerah bi kužka živela. Pri tem me je presenetila skrb gospoda Baričeviča, saj je naredil več, kot sem pričakoval. Pri njem je maksimalno poskrbljeno, da noben tuji človek ne more priti v stik z bulmastifi. Mene so psi s svojim vedenjem razorožili in me prepričali, da ni razlogov za njihovo usmrtitev!" zatrjuje Šterman.
Stanislav Meglič, ki ima zaradi ugriza psov še vedno hude težave, o zapletu pravi: "Ne vem, zakaj dva kinologa odločata o teh stvareh, saj to ni le kinološko vprašanje. Mislim, da ne gre za pravico lastnika, niti za pravico živali, temveč za pozitivno razlago zakonodaje s ciljem zaščititi ljudi. In to je delo državnega pravobranilca."
