Dimitriju Ruplu se veleposlaniško mesto še odmika

Dimitrij Rupel (Foto: Matej Povše)

Na MZZ pojasnjujejo, da bodo menjave predvidoma izvedli poleti. Trenutno že teče postopek imenovanja novega veleposlanika v Kijevu. Po naših informacijah so se za mesto prijavili štirje kandidati, največ možnosti pa naj bi imel Milan Jazbec, tudi predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Nekatere veleposlanike za našteta mesta bodo imenovali verjetno še po sedanjem zakonu za zunanje zadeve, nekatere pa zagotovo že po novem. Poročali smo, da predlog sprememb zakona, če ga bodo sprejeli v obstoječi obliki, še dodatno zaostruje pogoje za vodje DKP.

Potrebovali bodo 14 let delovnih izkušenj (do zdaj sedem) in vsaj štiri leta službovanja na katerem od diplomatskih delovnih mest v diplomatskih predstavništvih ali konzulatih. Taka določba na primer ne omogoča nekdanjemu ministru Dimitriju Ruplu, da bi postal veleposlanik, saj je bil Rupel veleposlanik v Washingtonu le dve leti in pol, med septembrom 1997 in marcem 2000. Znano je, da je Rupel ob koncu ministrskega mandata kandidiral za veleposlanika na Dunaju, a ga predsednik republike Danilo Türk ni potrdil, ker mu ne zaupa.

Taka dikcija niti ne omogoča odpiranja veleposlaniških mest za ljudi, ki niso poklicni diplomati, čeprav ni skrivnost, da si koalicija za to prizadeva. Tako je mogoče pričakovati, da bo skozi parlamentarno obravnavo novela zakona dopolnjena na način, da bi omogočala odpiranje diplomacije navzven. Pri tem pa nekateri diplomati stranke koalicije, ki so v prejšnjem mandatu podprle spremembo zakona, ki je omogočila poklicno diplomacijo, opozarjajo na koalicijsko pogodbo, v kateri so se koalicijski partnerji zavezali, da bodo zagotovili profesionalnost in strokovnost kot primarna kriterija za zasedanje ključnih delovnih mest v MZZ, tudi na veleposlaništvih. Mimogrede, tudi v preteklosti so na veleposlaniška mesta v tujino odhajali nekdanji ministri poslanci, župani, uslužbenci posameznih ministrstev ali kabinetov visokih političnih funkcionarjev, na primer nekdanja mariborska župana Boris Sovič in Magdalena Tovornik, nekdanji ministri Franc But, Davorin Kračun, Katja Boh, Franci Demšar pa nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič in drugi.

Nič več dilem glede postopka imenovanj veleposlanikov

Predlog novele zakona o zunanjih zadevah natančneje določa postopek imenovanja veleposlanikov. Prvi predlog kandidata za veleposlanika po tem predlogu pripravi zunanji minister, vlada pa predlog potrdi po posvetovanju s predsednikom republike. Nato s kandidatom opravi pogovor pristojno delovno telo državnega zbora, sledi prošnja državi sprejemnici za agrema. Po prejemu agremaja vlada pošlje predlog imenovanja predsedniku republike, ki postavi ali odpokliče veleposlanika z ukazom. Predsednik republike pa izda veleposlaniku poverilna pisma.

S tem, ko bi bil postopek določen v zakonu, bi se izognili zadregam, ki so se dogajale v preteklosti, na primer, ko je še med ministrovanjem Dimitrija Rupla zunanje ministrstvo zaprosilo za agremaje, preden so se kandidati predstavili v državnem zboru, kar je zmotilo nekatere poslance, češ da gre za ignorantski odnos do državnega zbora. Rupel je takrat na očitke odgovarjal, da vlada običajno sočasno pošlje predlog za pogovor na odboru za zunanjo politiko in prosi državo sprejemnico za agrema. Kandidati za veleposlanike se odboru le predstavijo in odbor ne ustavlja imenovanj, je takrat poudaril. Zdaj bo torej pogovor s poslanci na vrsti, preden bo država zaprosila za agrema.