Pobudnik sklica nujne seje Radovan Žerjav (SLS) je opozoril na pomen te družbe za regijo, ki je slabo razvita in se sooča z visoko stopnjo brezposlenosti. "Zahtevamo več pozornosti do pokrajine in več pozornosti do reševanja Mure," je poudaril.

Žerjav je že pred časom predlagal pridobitev večinskega deleža države z dokapitalizacijo, nato postavitev strokovnega nadzornega sveta in uprave, ki imela nalogo izluščiti zdrava jedra. S tem bi se pridobil čas za iskanje strateškega partnerja.

Pridobitev večinskega deleža z dokapitalizacijo bi po mnenju ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika odprla vprašanje, ali ne gre za nedovoljeno državno pomoč.

Rešitev za novo Muro je vstop novega zasebnega lastnika, ki ima ustrezen ugled v poslovnem svetu ter bo prevzel odgovornost in tveganje, nadzor nad stroški, sistem kontrolinga, je Lahovnik dejal potem, ko je predstavil izsledke posebne revizije - da Mura v sedanji obliki, ob tem poslovnem modelu, ne more obstati.

Perspektivna bi bila po Lahovnikovem mnenju dva programa, in sicer proizvodnja izdelkov lastne blagovne znamke ter rentabilnih dodelavnih poslov. Rešitev je treba najti zelo hitro; ustrezen model bi morali pripraviti že v tem mesecu, je opozoril.

Direktor Soda Tomaž Kuntarič je ponovil, da vložek v višini petih milijonov evrov ne bi bil smiseln in da bi Mura naslednjih pet milijonov evrov potrebovala v roku treh do štirih mesecev. Sod že izvaja kratkoročne ukrepe, kot je zagotovitev majskih plač in jamstva v višini do milijon evrov vsem Murinim partnerjem. Meni sicer, da bo načrt prestrukturiranja podjetja težko izvesti, ne da bi vsi deležniki v projektu nove Mure nekaj prispevali.

Glede na rezultate skrbnega pregleda obstaja možnost, da je v Muri precej prikritih dolgov, je opozoril minister za finance Franc Križanič. S tega vidika bi bil stečaj bolj smiseln kot prisilna poravnava, je dejal in dodal, da pa je stečaj glede na izkušnje (npr. iz Mipa) zaradi dolgotrajnosti precej tvegan za zaposlene. S tega vidika pa bi bila zanj boljša rešitev prisilna poravnava.

Prokurist Mure Zdenko Podlesnik, ki po lastnih navedbah rezultatov skrbnega pregleda ni dobil, je zatrdil, da revizijska poročila vključno z letošnjim ne izkazujejo prikritih dolgov. Menil je, da si je moč največ obetati od "spodbudnega sodelovanja med največjima lastnikoma", do katerega je prišlo prejšnji teden.

Uprava vidi reševanje Mure v dveh konceptih, je dejal Podlesnik. Po njegovem programu bi ustanovili proizvodno družbo, ki bi se ukvarjala izključno s šivanjem, in manjšo družbo, kjer bi šlo za razvoj novih izdelkov in krepitev blagovne znamke, pri čemer bi iskali najcenejšo proizvodnjo v Muri ali drugje.

Predsednik uprave NFD Holdinga, največjega lastnika Mure, Stanislav Valant je zavrnil očitke iz preteklih tednov, da je imel NFD Holding odločujoč vpliv na imenovanje vodstva družbe. Zaradi velike lastniške razpršenosti nihče od delničarjev ni imel odločujoče besede, niti bil sposoben strateško upravljati družbe, je dejal.

Po Valantovem mnenju je treba pred sprejemom odločitve narediti analizo stroškov in koristi, ki jih pomenijo posamezne možnosti; kakšen strošek bi za delničarje in državo pomenil stečaj, kakšnega prisilna poravnava. Po nekaterih ocenah bi stečaj Mure državo stal 18 milijonov evrov, je navedel. Kratkoročen vstop države, "katere naloga je verjetno nekaj večja", je po njegovem mnenju možen, hkrati pa naj išče strateškega partnerja.

Mura je v težavah tudi zaradi krize, je menil Valant, ki pa se je strinjal, da vodstva v preteklosti "morda niso bila najboljša". "Kdo pa je hotel iti v Muro, niti nadzornega sveta nismo uspeli sestaviti," je dodal.

Ministrstvo za delo je ob pričakovanem razvoju dogodkov v Muri pripravilo nabor ukrepov. Med njimi je program informiranja vseh zaposlenih o iskanju možnosti za zaposlitev v prestrukturirani Muri ali drugje, usposabljanje za nove veščine in znanja za okoli 1100 delavcev, program subvencij za prezaposlovanje v času prestrukturiranja za delodajalce, ki bi zaposlili presežne delavce (za okoli 1000 delavcev), program samozaposlitve (možnih okoli 500 zaposlitev) in tudi programe javnih del (vanje bi lahko vključili okoli 600 oseb), je dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Na Svetlikov predlog so člani odbora razširili sklep, tako da je vključeval tudi oblikovanje novih delovnih mest. "Drugače bomo delali to, kar se je delalo doslej," je dejal minister.

Valant je podprl predlog Andreja Vizjaka (SDS), ki je želel sklep razširiti s pozivom, naj se v dogovarjanje vključijo tudi banke upnice, česar pa odbor ni podprl.

Po Vizjakovih besedah je bilo poslovanje podjetja pred tem letom "razmeroma stabilno, podjetje je zmanjševalo izgubo". Ob njegovem obisku v Muri ga nihče ni seznanil, da bi bilo podjetje v tako težkem položaju, je dejal prejšnji gospodarski minister.

Sodelujoči na odboru so v razpravi sicer opozorili na širši pomen Mure na regijo ter problem regije same. Anton Kampuš, poslanec SD iz Gornje Radgone, je menil, da mora država prisiliti lastnike, naj podjetje rešijo ali na "pameten" način odidejo, Mirko Brulc (SD) pa je opozoril na problem izobraženosti v regiji ter razvoj tehnoloških parkov in razvojnih agencij.

Alenka Avberšek iz GZS je opozorila, da so v obdobju 2001-2004 stroški dela znašali tudi do 100 odstotkov dodane vrednosti Mure. Dodala je, da je tudi sicer v regiji v povprečju bistveno manj del mest, ki imajo še sprejemljivo produktivnost.