V PS Zares so bili po besedah Zalokar Oražmove presenečeni, ko so zvedeli, da je tožilstvo zoper Berglunda vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Po njihovem mnenju si namreč primer ne zasluži pregona po uradni dolžnosti, pač pa bi moral namesto tega takratni premier Janez Janša vložiti zasebno tožbo.

Obtožba finskega novinarja, da je Janša pri nakup oklepnikov 8x8 prejel podkupnino, se je namreč po prepričanju Zaresa nanašala na Janeza Janšo kot zasebnika, in ne na Janeza Janšo kot predsednika vlade, kazenski postopek pa se "lahko po uradni dolžnosti uvede le, če je žaljiva obdolžitev storjena zoper državni organ ali uradno osebo". Tudi zato se jim zdi v Zaresu absurdno, da je tožilstvo zadevo prekvalificiralo v zadevo za kazenski pregon.

Za to, da je tožilstvo to storilo, sta bili po njenem sicer odločilna dva "momenta. V primeru, da bi Janša sam sprožil civilno-kazensko tožbo, bi postopek potekal na Finskem, v tem primeru pa bo potekal v Sloveniji. Predvidevamo, da se Janša ne želi soočiti s finskimi organi na finskih tleh," je dejala.

Zalokar Oražmova: Zaradi zahteve za preiskavo se bomo osmešili pred mednarodno javnostjo

Prepričana je tudi, da se bomo zaradi zahteve za preiskavo "osmešili pred mednarodno javnostjo", ob tem pa se po njenem postavlja tudi "vprašanje, že večkrat izpostavljene funkcije, ki jo je Barbara Brezigar v zgodovini svojega dela že večkrat opravila, to je ščitenja lika in dela Janeza Janše".

Na vprašanje, zakaj so pismo naslovili na generalno državno tožilko Barbaro Brezigar in ne na tožilca, ki vodi zadevo, saj se Brezigarjeva ne sme vtikati v njegovo delo, je Zalokar Oražmova pojasnila, da je Brezigarjeva tista, ki usmerja delo tožilstva. Lahko pa po njenem vprašanje, če bo tako presodila, pošlje tudi tožilcu.

Na vprašanje, ali se v Zaresu ne bojijo očitkov o političnih pritisk na tožilstvo, na kar je danes v izjavi opozoril tudi premier Borut Pahor, pa je odgovorila, da ima stranka dolžnost opozoriti na to, če tožilstvo v podobnih primerih ravna različno. Po njenem prepričanju namreč tožilstvo ni ukrepalo enako, ko je šlo za izjave glede nekdanjega predsednika Janeza Drnovška in posamezne primere sovražnega govora.

Sprememb kazenskega zakonika, ki tožilstvo že od osamosvojitve naprej dajejo pravno podlago za takšne postopke, pa po njenih besedah v Zaresu do zdaj niso predlagali, se bodo pa o tem pogovorili s pravnimi strokovnjaki.

Na koncu je odgovorila še na vprašanje, ali je Brezigarjeva po njenem še lahko državna tožilka. Povedala je, da bo v jeseni v DZ potekala razprava o poročilu o delu tožilstva v preteklem letu, "takrat pa bo tudi primeren trenutek, da ocenimo, ali tožilstvo dela dobro. Če bomo takrat ugotovili, da je temu tako, potem bo lahko Barbara Brezigar zaključila morda tudi svoj mandat," je dejala.

Na vrhovnem državnem tožilstvu so povedali, da javnega vprašanja Zaresa ne bodo komentirali, dokler ga tudi uradno ne prejmejo.