Priprti Josip Zagajski osumljen tudi ravnanj, povezanih s terorizmom

Po nekaterih podatkih bi lahko bil tarča Josipa Zagajskega tudi slovenski premier Borut Pahor, a ga je policija ustavila že v Dobovi. Zato bo Pahor (na sliki v spremstvu varnostnika prihaja pred državni zbor) danes skupaj z notranjo ministrico Kresalovo in prvim policistom Jankom Gorškom sprejel krške policiste, ki so sodelovali pri petkovi akciji. (Foto: Matej Povše)

O hrabrem posredovanju 30-letnega krškega policista Aleša Cesarja, ki je Zagajskemu preprečil, da bi v prostorih mejne policije v Dobovi odvrgel ročno bombo, iz katere je že potegnil varovalo, je Goršek spregovoril že v soboto ter pohvalil tudi delo drugih mejnih policistov, ki so bombašu preprečili nadaljevanje poti v Ljubljano, kjer bi s petimi bombami pred parlamentom prežal na slovenske politike. Nuška Tavčar, predstavnica za stike z javnostjo generalne policijske uprave, nam je zaupala, da bodo možje nagrajeni, vendar v skladu s pravilnikom in po postopku, ki se lahko tudi malce zavleče.

Zagajski premeščen v Ljubljano

Na drugem koncu Ljubljane ostaja Zagajski, ki so ga po neuradnih podatkih iz varnostnih razlogov iz Novega mesta premestili v ljubljanski zapor, kjer bo najverjetneje moral počakati na sojenje. Tam se bo lahko branil tudi s pomočjo zagovornika po uradni dolžnosti, ki mu ga je dodelilo krško sodišče.

Do sojenja bo sicer zagotovo minilo več mesecev, vendar postopki na krškem okrožnem sodišču že potekajo. Včeraj so pričakovali pisno zahtevo za uvedbo kazenskega postopka s strani državnega tožilca, ki jim je do konca včerajšnjega dne moral poslati zahtevo za preiskavo. Zaradi višine zagrožene zaporne kazni, ki čaka Zagajskega, neposredna obtožba tožilstva namreč ni mogoča, temveč jo mora odobriti tudi preiskovalni sodnik.

Predsednica krškega okrožnega sodišča, Dušanka Weiss, je včeraj razkrila, da je Hrvat poleg storitve kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja in prepovedanega prometa z eksplozivom osumljen tudi pripravljalnih dejanj, povezanih s terorizmom, ter da so ga v pripor poslali tako zaradi begosumnosti kot tudi nevarnosti, da bi se ponovno lotil česa podobnega.

Ne mirujejo niti kriminalisti, ki še vedno preiskujejo predvsem kaznivo dejanje terorizma in zbirajo dodatne dokaze. Pri tem jih vodi tožilstvo, ki se želi čim bolje pripraviti na sodni proces.

Osamljen primer agresije duševno motenega vojnega veterana

Včeraj sta se na rednem srečanju v poletni turistični sezoni sestala tudi prva moža slovenske in hrvaške policije Janko Goršek in Oliver Grbić. Kot je po srečanju povedal Goršek, mu je hrvaški kolega zagotovil, da so Slovenci na Hrvaškem varni in da trenutno nimajo nobenih podatkov, ki bi nakazovali na to, da bi se podobnih akcij lotevale še druge osebe. Očitno gre torej v primeru Zagajskega za posameznika, ki ima, kot smo poročali, tudi duševne motnje. Nekateri mediji so poročali, da naj bi bile te posledica vojnih travm, torej tudi posttravmatske stresne motnje (PTSM), ki jo mnogi poznajo pod imenom vietnamski sindrom, za katerim so trpeli številni ameriški vojaki po vietnamski vojni.

A Zagajski po znanih podatkih ni imel diagnoze PTSM. Tudi psihiater Slavko Ziherl pravi, da je malo verjetno, da bi šlo pri Zagajskem za PTSM. Če se bolnik s to motnjo vključi v zdravljenje, in podatki kažejo, da se je Zagajski zdravil v psihiatričnih bolnišnicah, vsaj simptomi motnje sčasoma izzvenijo. Poleg tega je le malo ljudi takih, ki so zaradi te motnje agresivni do drugih, večinoma so bolj nagnjeni k lastni destruktivnosti in se umaknejo od okolice. Zato Ziherl iz javno dostopnih podatkov predvideva, da je šlo pri Zagajskem najverjetneje za dlje časa trajajočo duševno motnjo, najverjetneje za blodnje, ko si človek domišlja, da je njegovo poslanstvo v tem, da razreši kako krivico ali se morda maščuje za kak dogodek. Tako bi lahko bolnik s tako duševno motnjo tudi zadnje konflikte med Slovenijo in Hrvaško vključil v svoje razmišljanje in si narobe predstavljal svojo vlogo v tem "sporu".

Več kot 7000 bolnikov s PTSM

Na Hrvaškem je kar 7700 vojnih invalidov, ki so status dobili zaradi PTSM in Ziherl pravi, da so se hrvaški kolegi po vojni namensko izobraževali v ZDA, da so nato lahko nudili pomoč tem bolnikom. V Sloveniji je bilo vojnih veteranov, ki so zboleli za to motnjo, malo, pojasnjuje Ziherl, uradnih podatkov o številu pa po njegovem vedenju ni. Nimajo jih niti na inštitutu za varovanje zdravja niti na ministrstvu za delo. Ziherl sicer opozarja, da je ta motnja v Sloveniji in na Hrvaškem pa tudi v Bosni in Hercegovini nekoliko drugačna od vietnamskega sindroma v ZDA, kjer so posttravmatsko stresno motnjo spremljale še težave pri vključevanju v družbeno življenje, ko družba in država za te bolnike nista poskrbeli. Leta 1999 so sicer nekateri hrvaški vojni veterani hrvaško vlado opozarjali, naj tiste, ki jih muči vietnamski sindrom, zgolj ne "pitajo s pomirjevali", ampak jim omogočijo, da bodo lahko delali in pošteno živeli. Od leta 1991 je kar 1650 vojnih veteranov na Hrvaškem naredilo samomor.

Iz zaporov tišina

Na vprašanja, kako Josip Zagajski prenaša pripor v ljubljanskem zaporu, nam je Generalni direktor uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Tomaž Smole včeraj lahko povedal le, da nam o trenutno najbolj aktualnem priporniku v Sloveniji ne more ničesar povedati: "Odločili smo se, da o priporniku (Josipu Zagajskem, op.p.) ne bomo dajali nobenih informacij," je bil kratek Smole, ki je med razlogi za molk navedel tudi visoko politično občutljivost te teme.

Dobro sodelovanje slovenske in hrvaške policije

V.d. glavnega direktorja hrvaške policije Oliver Grbić je včeraj izrazil obžalovanje zaradi petkovega incidenta in poudaril, da je izjemno zadovoljen zaradi pravočasnega odziva slovenskih kolegov, ki so preprečili vse možne neželene posledice. "V teh trenutkih sta obe strani izkazali veliko zrelost pri reševanju problemov, predvsem v koordinaciji policistov iz Zagreba in Krškega ter uradov direktorjev obeh policij," je dejal Grbić. Zahvalo je Grbiću vrnil tudi njegov slovenski kolega Janko Goršek. "Na tak način smo še enkrat dokazali, da s profesionalnim in strokovnim pristopom lahko rešujemo tudi najbolj zapletena stanja, ne glede na politične razmere," je dejal Goršek. Prva moža obeh policij sta se včeraj pogovarjala tudi o aktualni problematiki prebivalstva Svetega Martina na Muri, premoženju slovenskih državljanov na Hrvaškem, skupnih policijskih patruljah, prometni infrastrukturi in prometnih težavah, do katerih prihaja v času poletne turistične sezone.