"Dokazali smo, da nismo hlapčevski narod in da smo - kadar smo enotni in medsebojno pomirjeni, sposobni premagati pomembne ovire ter uresničiti največje sanje vsakega naroda - sanje po oblikovanju lastne države," je pri "materi slovenskih lip", prek 780 let stari Najevski lipi na Ludranskem Vrhu nad Črno na Koroškem, dodal Pavel Gantar.

Če se je lipa zgodovinsko vtisnila v zavest in čustvovanje slovenskega naroda predvsem kot simbol in spomin na davne, težke čase, pa je po Gantarjevih besedah z osamosvojitvijo dobila nov pomen in novo simboliko, ki nas dan za dnem spominja na trdoživost ter enotnost slovenskega naroda.

Čas osamosvajanja je bil namreč po njegovem nedvomno čas drznih političnih vizij, velikih pričakovanj in smelih dejanj, predvsem pa je bil to čas velike enotnosti ter široke politične razprave, v katerem smo sodelovali vsi - kot posamezniki, predstavniki političnih organizacij ali v imenu organizacij civilne družbe. Predsednik državnega zbora se teh časov tudi sam spominja z veliko naklonjenostjo, "ko je v naši družbi kar vrvelo od ustvarjalnosti in osamosvojitvenega zanosa".

Gantar je ob tem poudaril, da bi takšno enotnost in složnost potrebovali tudi danes, po osemnajstih letih samostojnosti in po petletnem uspešnem članstvu v Evropski uniji. "Ko se je že zdelo, da so doseženi vsi veliki cilji, se slovenska država znova sooča s pomembnimi izzivi - s posledicami globalne gospodarske in finančne krize. Slednja je pospremljena tudi s krizo politične legitimnosti, kar se je nazadnje precej občutno odrazilo v nizki udeležbi na volitvah v Evropski parlament," je dejal Gantar in opozoril, da politika Evropske unije v veliki meri kroji naš vsakdanjik, zato je nizka volilna udeležba po njegovem mnenju toliko bolj zaskrbljujoča.

Danes so etična in moralna načela večkrat poteptana

Prvi mož zakonodajne veje oblasti je med drugim opozoril tudi na to, da je odločitev za upor proti terorju, nasilju in podjarmljenju omogočila, da smo Slovenci iz druge svetovne vojne izšli kot samozavesten in ponosen narod, na strani zmagovalcev, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa smo že drugič v istem stoletju izkazali odločnost in pogum.

Kot je dejal, smo si svobodo izbojevali samozavestni, odločeni, da zanjo zastavimo prav vse, pripravljeni na žrtve ter polni samozaupanja, vse omenjeno pa nas lahko navdaja s prepričanjem, da se nam tudi za prihodnost, za naš narodni obstoj, ni potrebno bati. Če ob vsem tem ne bomo pozabili na oživitev in spoštovanje danes prevečkrat poteptanih etičnih in moralnih načel, se lahko upravičeno optimistično zazremo tudi v prihodnost, je svoj nastop sklenil osrednji govornik letošnje prireditve pod Najevsko lipo.

Srečanje je tudi letos na Ludranski vrh privabilo predstavnike slovenske politike, udeležil se ga je tudi predsednik vlade Borut Pahor. Prireditev pa je v lepem vremenu obiskalo tudi več kot tisoč drugih obiskovalcev, za katere so poklicni vojaki iz Slovenske Bistrice tudi letos na kraju srečanja skuhali vojaški pasulj. Kot vsako leto so tudi tokrat organizatorji pripravili prikaz kmečkih opravil, udeleženci pa so lahko s sodelovanjem na tomboli "iskali" skriti zaklad.

Prvo srečanje pod Najevsko lipo je bilo takoj po osamosvojitvi Slovenije, avgusta 1991, od takrat naprej pa je srečanje tradicionalno v začetku julija. Kot je poudaril župan Črne Janez Švab, želijo s srečanjem pod lipo ohraniti staro podeželsko navado, ko so se ob nedeljah veljaki in kmetje zbrali pod vaško lipo in se pogovorili o aktualnih zadevah.