Rupel si je javno v oddaji Vroči stol spet privoščil šefa Žbogarja

Zunanji minister Samuel Žbogar Dimitrija Rupla tokrat ni opozoril na pravila, ki veljajo za javne uslužbence glede nastopanja v medijih. (Foto: Bojan Velikonja)

Med drugim je dejal, da v tem trenutku ne vidi načrta rešitve vprašanja meje in da se v zadnjih šestih mesecih ni veliko naredilo, ampak so se pojavile variacije prejšnjih načrtov. Poudaril je, da je treba problem s Hrvaško rešiti, preden Hrvaška postane članica Evropske unije, in da se premier Pahor tega zdaj "malo otepa".

Prav tako je Rupel nekaj krepkih izjavil na račun svojega zdajšnjega šefa, zunanjega ministra Samuela Žbogarja. Tako je dejal, da je do afere Washingtonska depeša prišlo "zaradi malomarnosti tedanjega veleposlanika v Washingtonu, sedanjega ministra Žbogarja. Ta dokumenta ni označil za zaupno in je na tak način omogočil, da je dokument prišel praktično v roke tisoč ljudi, eden od njih, lump, kakršen je bil, je to dal objaviti in to je bil seveda pritisk, da Slovenija ne bi priznala neodvisnosti Kosova", je dejal Rupel. Dodal je, da je bil Žbogar "nagrajen za to, da je na tak način spustil to depešo v javnost", on pa je kriminaliziran, ker mora plačati 1600 evrov, ker naj bi na ministrstvu zaradi te depeše nezakonito preverjali telefone. Prav tako je Rupel dejal, da je Žbogarju teden dni pred nastopom v oddaji poslal pismo na to temo, a mu ta še ni odgovoril. Na ministrstvu vsebine pisma ne želijo razkriti, odgovor pa minister pripravlja.

Da prejšnja oblast z Žbogarjevim lanskim delom ni bila zadovoljna, kaže tudi dejstvo, da mu je nekdanji državni sekretar na ministrstvu Andrej Šter, ki je Žbogarja ocenjeval po pooblastilu Rupla, podal oceno dobro - nižjo oceno sta za lansko leto dobila samo dva veleposlanika. Za primerjavo: lani je bilo odlično ocenjenih 32 veleposlanikov, zelo dobro 11 in dobro 8 veleposlanikov.

Rupel je spregovoril tudi o svojih dogovorih s premierjem Borutom Pahorjem, ki naj bi mu marsikaj obljubljal, a je obljube snedel, in o nezadovoljstvu, da ni bil imenovan za veleposlanika. Dejstvo, da ga predsednik republike Danilo Türk ni imenoval za veleposlanika, je Rupel označil kot "zanikanje tega, kar se je v Sloveniji zgodilo v zadnjih 20 letih, gre za zanikanje, da tako rečem, projekta neodvisnosti, samostojnosti, demokratičnosti te države". Predsednik SDS Janez Janša pa je k temu dodal, da gre za "majhnost duha nekdanjega jugokomunističnega birokrata".

V Türkovem uradu so dejali, da je predsednik države že večkrat javno razložil svoje odločitve v zvezi s postopkom imenovanja veleposlanikov, zato teh izjav ne bo komentiral. Iz kabineta predsednika vlade pa odgovorov v treh dneh nismo dobili.

Kljub ostrim besedam Rupel tokrat ne bo dobil novega opozorila, ker naj bi bili, čeprav je javni uslužbenec, njegovi nastopi izrazito politični. "Javni nastopi dr. Rupla, v katerih izraža svoja stališča in vrednostne sodbe, so podvrženi presoji javnosti, za katero ministrstvo verjame, da zna ustrezno presoditi njihovo težo," so skopo pojasnili na ministrstvu. Najverjetneje pa bo Ruplovo javno nastopanje ponovno izpostavil poslanec Franco Juri na današnji seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Juri je namreč ministra Žbogarja o tem spraševal tudi maja, ko je Žbogar demantiral Ruplove navedbe v Delu, da je Slovenija, preden je oblikovala dopolnila k Rehnovemu predlogu, temu že napol pritrdila. Na zunanjem ministrstvu naj bi pripravljali tudi interna pravila o nastopanju veleposlanikov v medijih.

Še nekatere Ruplove izjave v oddaji Vroči stol

O aferi Washingtonska depeša: Vsi, ki so bili zapleteni v to zadevo z washingtonsko depešo na negativen način, so danes nagrajeni. Torej narobe svet.

O neimenovanju za veleposlanika: Kot veste, si je predsednik republike privoščil to šalo, da ni imenoval veleposlanikov, zbranih s strani tedaj aktualne vlade junija meseca /.../ Čakal je do volitev, skratka, čakal je na to, kakšen bo rezultat političnega razvoja v državi, in tako naprej, nato si je dovolil izjavo na moj račun, da mi ne zaupa, meni kot zunanjemu ministru, nekomu, ki je postavil zunanjo službo te države, ki je skrbel za zunanjo politiko Slovenije, po mnenju številnih kolegov zelo korektno, skratka, to, kakor da nikogar ne zanima, kakor da to ni nič. Dogajajo se strašne stvari. Občutek imam, kot da sem se vrnil 10, 20 let nazaj.

O svojem delu kot posebni odposlanec v Pahorjevem kabinetu: To je bila neke sorte tolažba, ali pa, če hočete, nadomestilo za to, da nisem mogel postati veleposlanik in me je predsednik Pahor, najbrž z dobrimi nameni in na neki način ga tudi spoštujem, povabil k sodelovanju, tudi seveda upajoč, da bo mogoče neko sodelovanje na zunanjepolitičnem področju med opozicijo in vlado. /.../ Zdaj pa, kdo je tisti, ki je to preprečil? Neka ekskluzivistična politika se je začela z akti predsednika republike, z njegovimi izjavami, z njegovimi dejanji. Mislim, da iz ozadja na neki način še vedno tudi pritiskajo stare strukture ali, kot bi rekel Drnovšek, old boys, stari fantje, in zdaj seveda ti, ki so želeli, to ideološko kompaktno politiko, doživljajo svojo satisfakcijo, doživljajo svojo veliko zadovoljstvo, zgodovinski trenutek, ko so spet na oblasti, tam, kjer so bili nekoč, pred 20 leti.