Odbor DZ za okolje podprl resolucijo programa varstva pred naravnimi nesrečami

Jelušičeva je ob tem opozorila na pomemben vidik podnebnih sprememb, ki pri intenziteti in pogostosti naravnih nesreč igrajo vse večjo vlogo, ministrstvo pa je pri tem upoštevalo mnenje strokovnjakinje za podnebne spremembe Lučke Kajfež Bogataj (na fotografiji). (Foto: Matej Povše)

Kot je v predstavitvi programa, ki ga je soustvarjalo ministrstvo za obrambo, uvodoma pojasnila obrambna ministrica Ljubica Jelušič, si na ministrstvu prizadevajo, da bi vzpostavili konsistenten obrambni sistem pred naravnimi nesrečami. Tako je po besedah Jelušičeve nastal drugi tovrsten program v Sloveniji, ki bi luč sveta moral ugledati že lani, vendar pa se je zaradi potrebnih številnih usklajevanj med lokalnimi skupnostmi, državo, nevladnimi organizacijami in posamezniki oblikovanje programa zavleklo v letošnje leto.

Jelušičeva je ob tem opozorila na pomemben vidik podnebnih sprememb, ki pri intenziteti in pogostosti naravnih nesreč igrajo vse večjo vlogo, ministrstvo pa je pri tem upoštevalo mnenje strokovnjakinje za podnebne spremembe Lučke Kajfež Bogataj.

Pri oblikovanju programa se je ministrstvo srečevalo predvsem s problematiko pomanjkanja finančnih sredstev, ki so bila s prvim rebalansom letošnjega proračuna še dodatno omejena. Jelušičeva je sicer glede vsebine programa izpostavila potrebo po celoviti reorganizaciji civilne zaščite in uvajanje sprememb na področju izobraževanja in usposabljanja pristojnih služb za posredovanje ob naravnih nesrečah. Pri tem naj bi, tako Jelušičeva, teme o ravnanju v primeru naravnih nesreč odslej uvajali tudi v izobraževalni program osnovnih in srednjih šol.

Poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj je v nadaljevanju predstavitve poudaril, da je bilo temeljno izhodišče nacionalnega programa predvsem oblikovanje vsebine, ki vključuje realno izvedljive cilje do leta 2015. Program je po besedah Bogataja prilagojen finančnim zmožnostim obdobja, pri čemer je izpostavil aktualno svetovno gospodarsko krizo. Tudi sam je kot temeljne postavke novega programa izpostavil reorganiziranje temeljnih sil, kot sta Rdeči križ in Civilna zaščita, pri tem pa dodal, da v celotnem razvoju do leta 2015 neznanko predstavlja ustanovitev pokrajin. Po njegovih besedah je v resoluciji že potrebno zagotoviti nekatere prilagoditve glede uvajanja pokrajin.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Zoran Kus je ob koncu predstavitve programa še poudaril, da intenzivne podnebne spremembe prinašajo vse več hudih vremenskih ujm, da pa v Sloveniji o vplivih podnebnih sprememb še vedno nimamo celovite analize. Državni svetnik Darko Fras je nacionalni predlog resolucije podprl, pri tem pa dodal, da država predolgo razmišlja o analizah podnebnih sprememb, saj se te v praksi že dogajajo. Poudaril je, da se mu predlog resolucije zdi premalo ambiciozen.

Fras: V resoluciji naj bodo bolj natančno definirani finančni viri

"Kljub temu, da je nastajal v času krize, bi moral biti usmerjen naprej, saj kriza ne bo trajala pet let," je dejal Fras in dodal, da bi si v resoluciji želel bolj natančno definirane finančne vire - tako po vrsti kot po dinamiki. Opozoril je še, da bi več prostora moralo biti namenjenega aktivni obrambi pred naravnimi nesrečami, predvsem proti toči.

Franco Juri (SD) je poudaril, da je varnost pred nesrečami ena ključnih varnostnih kategorij. "Upam si trditi, da je to pomembnejši vidik varnosti kot je vojaško udejstvovanje v tujini," je dejal in predlagal, da bi ob načrtih za varstvo pred požari razmišljali tudi o nakupu protipožarnih letal. "Predlagam, da bi se s tem vprašanjem spopadla tako ministrstvo za obrambo kot tudi celotna vlada," je dejal Juri. Prvak SLS Radovan Žerjav je opozoril predvsem na nekoliko bolj ohlapen pristop k resoluciji s strani ministrstev za zdravje, kmetijstvo in promet. Kljub temu je predlog resolucije pozdravil in podprl ter dodal, da bi med načrti do leta 2015 kljub vsemu pričakoval več konkretnih ciljev.

Rudolf Petan (SDS) je opozoril predvsem na dejstvo, da bo pri v prihodnje s sredstvi, namenjenimi za to področje, potrebno ravnati bolj "tenkočutno", tudi pri rebalansih. V prvem rebalansu letošnjega proračuna so bila sredstva, namenjena za to področje, namreč v precejšnji meri skrčena. Petan je predlog resolucije sicer podprl. Silven Majhenič (SNS) je opozoril, da so trenutno največji naravni sovražnik neurja s točo. Pri tem je poudaril, da bi več sredstev morali nameniti predvsem za letala za preprečevanje toče, saj so ta po njegovem mnenju sorazmerno učinkovita. "Potrebno bo začeti misliti na probleme doma in manj vlagati drugam," je poudaril Majhenič.

Jelušičeva je ob koncu razprave še enkrat poudarila, da je program nastajal pod vtisom finančne krize, zaradi česar so opisani cilji nekoliko manj ambiciozni. Glede letal za gašenje požarov je poudarila, da so ta povezana s prevelikimi stroški, poleg tega pa za teren v Sloveniji niso najbolj primerna. Prav zato naj bi Slovenija delala predvsem v smeri helikopterskega gašenja požarov. Člani odbora DZ za okolje in prostor so predlog resolucije ob koncu podprli, prav tako pa so sprejeli tudi dopolnila, ki so se nanašala predvsem na konkretiziranje nekaterih ciljev, zapisanih v predlogu resolucije.