"Položaja ne bom prevzela," je odločno zanikala namige Kajfež-Bogatajeva in dodala, da bi "vodenje odklonila tudi v primeru, da bi ustanovili podnebno ministrstvo". Razlog za to je povabilo medvladnega odbora ZN za podnebne spremembe (IPCC), ki jo je zaprosil, da pomaga ustvarjati novo IPCC poročilo o podnebnih spremembah.
Večino uslužbencev za vladno službo za podnebne spremembe naj bi prerazporedili iz drugih primernih ministrstev in vladnih služb. Finančna sredstva v obsegu 200.000 evrov za ustanovitev in delovanje so predvidena v novem rebalansu proračuna, za večino zaposlenih pa bodo sredstva prenesena skupaj z njihovo prerazporeditvijo.
"Če ustanovimo službo zgolj zato, da jo imamo in nekaj delamo, v njej pa ni dobrih ljudi in idej ter ne vemo, kaj naj z njo sploh počnemo, je na žalost brez smisla," je bila ostra Lidija Živčič iz Focus društva za sonaravni razvoj. "Podnebna kriza je dejstvo," je opozorila Živčičeva in poudarila, da je zaradi tega "nujno imeti dobro institucijo, ki bo znala povezovati in usklajevati dejavnosti na tem področju". Po mnenju nevladnih okoljskih organizacij bi morala imeti služba za podnebne spremembe več pristojnosti, v njej pa bi morali zbrati kadrovsko močno zasedbo, ki bo strokovno podkovana na tem področju.
Vlada je z ustanovitvijo službe podnebnim spremembam namenila posebno pozornost, je včeraj po seji vlade zatrdil minister za okolje in prostor Karl Erjavec. Pred časom sprejeti podnebno-energetski evropski paket je zahteven sveženj zakonodaje, je opozoril Erjavec in dodal, da ga bo morala Slovenija prenesti v domačo zakonodajo, pri čemer bo vlada s pomočjo službe povezala različne politike in postopke. "Podnebne spremembe zelo vplivajo na naše vsakdanje življenje," je še dejal Erjavec in opozoril, da je "njihova posledica prav zadnje neurje s točo".
V drugih strokovnih krogih ustanovitve službe niso želeli javno komentirati. Strokovnjak, ki je želel ostati neimenovan, je ocenil, da je ministrstvo za okolje in prostor področje podnebnih sprememb do zdaj vodilo prešibko, podnebne spremembe pa po mnenju še enega našega vira "nimajo ustrezne prioritete niti znotraj ministrstva". Na področju podnebnih sprememb Slovenijo čakajo težke naloge, saj bi morala umestiti ukrepe podnebne politike v ukrepe za blaženje gospodarske krize, izpolniti obveznosti kjotskega protokola ter aktivneje sodelovati pri oblikovanju novega mednarodnega sporazuma. "Služba vlade za podnebne spremembe v trenutni obliki tega ne omogoča in bi jo bilo nujno treba izboljšati," je še ocenil strokovni vir.
Prav danes namreč poteka zasedanje evropskega sveta, na katerem voditelji držav EU ponovno razpravljajo o stališčih EU do novega svetovnega podnebnega dogovora, ki ga bodo ZN sprejemali decembra v Koebenhavnu. Službo za podnebne spremembe bi morali zaradi tega, med njenimi nalogami je namreč tudi usmerjanje mednarodnih podnebnih pogajanj, po mnenju nevladnih okoljskih organizacij ustanoviti že veliko prej.
"Podnebne spremembe niso samo okoljski problem, temveč problem, ki zajema vse politike," je opozorila vodja Greenpeaceovih kampanj za politike EU v Sloveniji Nina Štros in dodala, da "če oblast v naši državi misli resno s prehodom v nizkoogljično družbo, potem mora tudi poskrbeti, da bo imel vodja službe za podnebne spremembe znotraj vlade vlogo, ki bo enakovredna ostalim ministrom". Zdaj bo na čelu službe za podnebne spremembe direktor, "kar v praksi pomeni zgolj ustanovitev še ene dodatne službe, ki se bo borila za naklonjenost in čas tistih, ki si že v tem trenutku želijo, da bi bile podnebne spremembe problem nekoga drugega in ne njih samih," je še dodala Štrosova.
