Vlada bo rebalans proračuna predvidoma sprejela v četrtek, usklajena pa je tudi glede ključnih vprašanj prihodnjih mesecev

Vlada, simbolična slika. (Foto: Matej Povše)

Novinarska konferenca po sestanku koalicijskih partnerjev, na kateri predsedniki koalicijskih strank predstavljajo rezultate današnjega srečanja, sicer še poteka.

Vlada bo predlog drugega rebalansa letošnjega proračuna obravnavala v četrtek in ga predvidoma tudi sprejela, je po sestanku povedal Križanič. "In sicer ker gre za tehnični rebalans - za zmanjšanje materialnih stroškov in investicijskih transferjev ter povečanje sredstev za pokojninsko blagajno zaradi padca prilivov," je dejal minister.

Predlog predvideva znižanje proračunskih prihodkov na 7,92 milijarde evrov, kar je za 863 milijonov evrov manj kot v veljavnem proračunu. Odhodki proračuna naj bi po novem znašali 9,76 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj bi tako z novim rebalansom znašal pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za dobri dve odstotni točki več od prvotnih načrtov. Javnofinančni primanjkljaj bo pri 5,6 odstotka BDP.

Glede na prvi rebalans se najbolj znižujejo materialni stroški in investicijski transferji, in sicer za skoraj 300 milijonov evrov, dodatno pa bo v pokojninsko blagajno namenjenih 122 milijonov evrov. Neto učinek prihranka bo tako 157 milijonov evrov, je povedal Križanič.

V pokojninsko in zdravstveno blagajno se bo zaradi manjše zaposlenosti in s tem manj priliva iz prispevkov nateklo za skupaj okoli 300 milijonov evrov manj, v vsako po 125 milijonov evrov manj. V pokojninsko blagajno bodo namenili omenjenih 122 milijonov evrov - "prostor" so dobili s prestrukturiranjem postavk -, manko v zdravstveni blagajni pa bodo pokrili delno z zadolžitvijo, delno pa s presežki iz prejšnjih let, je povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar.

Večjih pripomb na današnjem sestanku ni bilo. "Zdi se mi, da so razumeli, da so bili to potrebne in edine možne spremembe," je povedala Kamnarjeva.

V resorju sociale se je glede na prejšnji rebalans najbolj povečala sredstva za aktivno politiko zaposlovanja, in sicer na okoli 110 milijonov evrov, zaradi povečanja brezposelnosti so se povečala tudi sredstva za socialne transferje, je povedal minister za delo Ivan Svetlik.

Svetlik je izrazil upanje, da se bo zakon o subvencioniranju čakanja na delo prijel in v večji meri ustavil prirast brezposelnosti. V drugem rebalansu je sicer vzpostavljena nova postavka, ki je namenjena kriznim ukrepom - subvencioniranju krajšega delovnega časa, subvencioniranje nadomestila dela plače za delavce na čakanju, zakon o enkratni solidarnostni pomoči, shema de minimis -, za katere je namenjeno skupaj 150 milijonov evrov, je povedal Svetlik.

Na področju zdravstva je pri investicijah okoli osem odstotkov manj, a "računam, da bomo z boljšimi razpisi to nadoknadili", je dejal zdravstveni minister Borut Miklavčič. Kot je poudaril, resno delajo na razpisih in se jim stroški dela zmanjšujejo.

Manko v zdravstveni blagajni v višini 125 milijonov evrov je predmet zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Gre zlasti za to, kako postaviti nove osnove pri zbiranju prispevkov in pri zmanjševanju stroškov, da bi lahko zavod tudi v letu 2010 posloval normalno, ter bi slovenski zavarovanci lahko imeli enak obseg zdravstvenega varstva kot lani, ko še ni bilo krize, je pojasnil minister.

Predlog zakona je še v delovni skupini na ministrstvu, dodaja Miklavčič, ki napoveduje večji nadzor nad resnostjo plačevanja prispevkov, hkrati pa bodo nekatere prispevke tudi razširili. Kot je napovedal, bodo v "spremenjeni zakonodaji zaostrili nadzor nad tistimi, ki z različnimi materialnimi stroški kompenzirajo nižji osebni dohodek, da lahko plačajo nižje prispevke". "To ni solidarno in niti pošteno," je dejal.

V resorju ministrstva za javno upravo bo prišlo do znižanja materialnih stroškov, stroškov reprezentance, študentskega dela, znižali so izdatke za najemnine; prihranek pri tem je v višini pet milijonov evrov, je povedala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.

Koalicija razmišlja o spremembah zakonodaje s področja politične ureditve

Predsedniki koalicijskih strank, ministri in koalicijski poslanci so se na današnjem srečanju pogovarjali tudi o morebitnih spremembah zakonodaje s področja politične ureditve, med drugim zakonov o političnih strankah, volilni kampanji in volitvah. Po besedah premiera Boruta Pahorja je eden od ciljev predvidenih sprememb predvsem transparentnost.

Kot je na novinarski konferenci po sestanku vrha koalicije pojasnil predsednik Zaresa Gregor Golobič, se pri zakonu o volitvah v državni zbor že dlje časa odpira debata o tem, na kakšen način zagotoviti večji vpliv glasu volivca na dokončno izbiro. Tako se postavlja pod vprašaj model volilnih okrajev in o tem je danes tekla razprava, je pojasnil.

Po Golobičevih besedah naj bi sicer celotno področje državne ureditve kombinirali z razmislekom tudi o drugih zakonih, denimo zakonu o volilni kampanji in zakonu o političnih strankah, ki po njegovih besedah potrebujejo dodatno regulativo. Kot pravi Golobič, je tako ključen dogovor, da se ta vprašanju obravnava v paketu, čemur utegnejo slediti tudi ustavnorevizijske debate.

Po besedah predsednice LDS in ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal pa so na ministrstvu najprej načrtovali nekaj popravkov, nato pa so ugotovili, da gre za zelo resno politično vprašanje. Gre za vprašanja, kako na drugačen način organizirati financiranje in nadzor nad financiranjem političnih strank, ki so po besedah Kresalove širše politična.

Zato so se na notranjem ministrstvu povezali z ministrstvoma za javno upravo in finance, da bi opravili prvi skupni razmislek o tem, da morda materijo, ki ureja politične stranke in tudi financiranje, obravnavajo skupaj. Ob tem je Kresalova opozorila, da gre za projekt, ki potrebuje širši politični konsenz, zato bodo najprej oblikovali smernice, nato pa predloge posredovali najprej v koalicijsko, nato pa v širšo razpravo.

Koalicija usklajena o ključnih vprašanjih prihodnjih mesecev

Na današnjem srečanju so koalicijskim poslancem predstavili rebalans proračuna z zadnjimi novostmi. Po Pahorjevih besedah so se vsi strinjali, da je temeljni proračunski dokument tisti, ki prihaja jeseni, ter da držijo koalicijske zaveze, da bo proračun za prihodnji dve leti pripravljen drugače, kot so bili sestavljeni v preteklosti.

Novi rebalans letošnjega proračuna je tako interventne narave, medtem ko bo proračun razvojno naravnan, je zagotovil Pahor. Z njim želijo zagotoviti konkurenčno okolje za gospodarstvo in hkrati s strukturnimi reformami zavarovati dolgoročno socialno varnost ljudi.

Rebalans, ki ga bo vlada sprejela na seji v četrtek, je potreben zaradi nižjih prihodkov, ki so 617 milijonov evrov oz. 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) nižji od lanske realizacije. Predlog predvideva znižanje proračunskih prihodkov na 7,92 milijarde evrov, kar je za 863 milijonov evrov manj kot v veljavnem proračunu. Odhodki proračuna naj bi po novem znašali 9,76 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj bi tako z novim rebalansom znašal pet odstotkov BDP, kar je za dobri dve odstotni točki več od prvotnih načrtov. Javnofinančni primanjkljaj bo pri 5,6 odstotka BDP.

"Želja tega interventnega proračuna je, da z njim pred proračunom, ki ga bomo imeli v jeseni, dosežemo, da primanjkljaj ne bo višji od petih odstotkov BDP," je dejal Pahor. Dodal je, da bi bilo "nemogoče, da bi breme krize, ki se kaže tudi v večjih izdatkih za njeno reševanje, premaknili s sedanje na prihodnje generacije".

Minister za visoko šolstvo Gregor Golobič, ki je tudi v krizni skupini ministrov, pravi, da je bilo treba rebalans pripraviti čim hitreje zaradi potrebnih ukrepov na področju ministrstva za delo in zmanjšanih prihodkih v proračun. Po drugi strani so povečali sredstva na nekaterih postavkah, ki pomenijo "podporo tehnološkemu razvoju gospodarstva", zmanjšali pa pri tistih, kjer se je izkazalo, da je absorbcijska sposobnost manjša in "denar ne bi bil porabljen optimalno".

Za ohranjanje primanjkljaja pri petih odstotkih so po Pahorjevih besedah potrebne strukturne reforme. Te bodo, kot pravi, izpeljane v najtežjih časih in videli bodo, ali bo "ozračje socialnega dialoga omogočilo solidne kompromise".

Prve predloge strukturnih reform bodo predstavili na konferenci razvojnega dialoga v juliju. "Odpreti želimo nekatera vprašanja, ki naj bodo nato čez poletje predmet razprav strokovne in splošne javnosti," je dejal Pahor. Jeseni bi nato lahko v okviru socialnega dialoga nadaljevali s temi vprašanji.

Premier je ob tem izpostavil potrebne strukturne spremembe na področju zdravstva. Koalicijski partnerji so se danes dogovorili, kako bi to področje, ki je eno izmed treh ali štirih strukturnih prilagoditev, skušali spraviti pod streho do konca leta, je povedal premier.

Koalicija in vlada sta sklenili, da bosta z začetkom javne razprave o zakonih, ki zadevajo področje zdravstva, začeli razpravo ter jo v okviru široke javnosti poskušali končati, preden bo minister za zdravje Borut Miklavčič zakone vložil v parlamentarno proceduro.

Del sprememb bo tudi noveliranje zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo po Miklavčičevih besedah v koalicijsko usklajevanje poslan še v tem mesecu. Gre zlasti za to, kako postaviti nove osnove pri zbiranju prispevkov in pri zmanjševanju stroškov, da bi lahko zavod tudi v letu 2010 posloval normalno, ter bi slovenski zavarovanci lahko imeli enak obseg zdravstvenega varstva kot lani, ko še ni bilo krize, je pojasnil minister. Predlog zakona je še v delovni skupini na ministrstvu, dodaja. Koalicija je razpravljala tudi o zakonu o zdravstveni dejavnosti.

Predmet strukturnih sprememb in razprav razvojnega dialoga pa bodo tudi pokojnine. Pri tem je premier izpostavil demografska gibanja, ki kažejo, da dela vse manj ljudi za vse več upokojenih. "Zato morajo biti prilagoditve pravične in javnofinančno znosne, to ravnovesje pa moramo poiskati v socialnem dialogu," je prepričan.

Če želimo imeti pravičnejši in javnofinančno vzdržen sistem, bo treba po Pahorjevih ocenah razmišljati tudi o novem razmerju med plačami in pokojninami. V okviru socialnega dialoga pa se bo jeseni odprlo še eno vprašanje: "Ali je dopustno in pošteno, da so plače v javnem sektorju tako visoke in v realnem tako nizke, ter ali je moč regulirati, da so te plače v drugačnem razmerju, ker je delo v javnem sektorju bolj zagotovljeno kot v realnem sektorju?" Ta vprašanja bodo po Pahorjevih besedah naslovljena na socialne partnerje brez najav. "Kriza je tako izostrila nekatere probleme, da pred njimi ni mogoče mižati," je poudaril Pahor.

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je srečanje ocenila kot vsebinsko bogato in konstruktivno. Kot je poudarila, se je izkazalo, da je sedanja koalicija doslej realizirala skoraj 800 predpisov, kar po njenem dokazuje, da so v težkem času še vedno bolj aktivni, kot so bili njihovi predhodniki. Rebalans je po njenih ocenah razvojno naravnan in tudi socialno uravnotežen, "ne glede na to, da je zaradi nižjih prihodkov to težko izpeljati".

Podobno je z rebalansom zadovoljen predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki sicer današnji koalicijski vrh ocenjuje kot uspešen. "Koalicija je trdna in tako se bomo lahko tudi v jeseni uspešno spopadli z vsemi problemi gospodarske krize," meni.

Erjavec je še pojasnil, da so se v razpravi dotaknili tudi vprašanj podnebnih sprememb. Po njegovih besedah je pripravljen odlok v zvezi z ustanovitvijo urada za podnebne spremembe.