Kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja je namreč danes določil časovni potek redne junijske seje, predzadnje pred parlamentarnimi počitnicami. Ta se bo začela v ponedeljek, kot običajno s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Borutu Pahorju in ministrom.

V torek pa bodo poslanke in poslanci imenovali člane dveh novoustanovljenih parlamentarnih preiskovalnih komisij. Prva se bo ukvarjala z ugotavljanjem politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t. i. izbrisanih v letu 2003 in 2009. Predlagatelji komisije, poslanci SDS, SNS in SLS, namreč sumijo, da so bili uradno objavljeni izidi števila t. i. izbrisanih prirejeni političnim potrebam. Če bo DZ potrdil sestavo komisije, jo bo vodil poslanec SDS Robert Hrovat, njen podpredsednik pa bo Anton Anderlič (LDS).

Zahtevo za drugo parlamentarno preiskavo pa je vložilo 40 poslancev SD, Zaresa, DeSUS, LDS, SLS in SNS. Njen namen je ugotoviti okoliščine, povezane s financiranjem managerskih prevzemov Istrabenza in Pivovarne Laško s strani NLB in NKBM ter ugotoviti morebitno povezanost in odgovornost javnih funkcionarjev pri tem. Predsednik te preiskovalne komisije bo predvidoma Lojze Posedel (Zares), podpredsednik pa Gvido Kres (SLS).

Na torkovem delu seje bodo poslanke in poslanci razpravljali tudi o novem zakonu o poštnih storitvah, ki ga je vlada sprejela 9. aprila in predvideva popolno odprtje trga poštnih storitev v skladu z direktivo EU. Isti dan je na dnevnem redu tudi novela zakona o državni upravi, ki med drugim predvideva selitev elektronskih komunikacij in pošte z ministrstva za gospodarstvo na visokošolsko ministrstvo. O omenjenem predlogu je napovedanih pet ur poslanske razprave.

Po nujnem postopku pa bo DZ v torek sprejemal novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, za katerega je kolegij prav tako potrdil nujni postopek. Novela za funkcionarje predlaga zamik pri zadnji tretjini odprave plačnih nesorazmerij s 1. julija letos na 1. december 2010.

Največji del razprave na sredinem zasedanju bo namenjen noveli zakona o javnih financah, o katerm bodo poslanci razpravljali dobre štiri ure. Z novelo se bo sicer državi omogočila vezava denarja pri bankah za daljše časovno obdobje, vlada pa predlaga tudi omejitve pri kreditiranju notranjih odkupov.

Isti dan bo DZ obravnaval tudi nekaj zakonskih besedil, ki jih predlagajo poslanci SDS. Gre za novelo zakona o kazenskem postopku in novelo zakona o brezplačni pravni pomoči, ki ju je poslanska skupina vložila, preden je začela veljati novela zakona o odvetništvu. Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje DZ predlaga, naj predlogov ne sprejme. DZ bo v sredo glasoval tudi o predlaganih dopolnitvah novele zakona o zavarovalništvu, ki ga predlaga skupina poslancev SDS.

V četrtek pa bodo poslanke in poslanci predvidoma ustavili postopek sprejemanja ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS z ustavnim zakonom o t. i. izbrisanih. Gre za predlog, ki so ga vložili poslanci SDS, z njim pa naj bi uredili izdajanje odločb izbrisanim in preprečili izplačevanje odškodnin.

Predlog za začetek postopka je obravnavala ustavna komisija, ki državnemu zboru predlaga, naj postopka za dopolnitev ustave ne začne. Če bo DZ takšen sklep sprejel, se bo postopek za sprejem omenjenega zakona ustavil.

DZ bo v četrtek opravil tudi splošno razpravo o noveli zakona o visokem šolstvu. Ta med drugim prinaša ustanovitev agencije za kakovost visokega šolstva. Na neodvisno agencijo, ki bo prevzela naloge sveta za visoko šolstvo, naj vlada ne bi imela vpliva, zakon pa bi bil po pričakovanjih ministra Gregorja Golobiča lahko sprejet že jeseni.

Seja se bo zaključila v petek, ko bodo poslanke in poslanci sprejemali letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za letošnje leto, čemur bodo namenili dobrih pet ur in pol razprave. Obenem bodo obravnavali še zakon o soglasju in poroštvu države za obveznosti Dars za realizacijo gradnje avtocestnih odsekov v višini 329 milijonov evrov.

Poslanke in poslanci bodo v petek glasovali tudi o noveli zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom. Če bo ta sprejeta, bodo pravico do odškodnine imeli tudi tisti, ki so bili posredno prizadeti zaradi azbestne proizvodnje.