Po različnih krajih Slovenije so se te dni pojavili plakati. Ti javnost opozarjajo na večplastno diskriminacijo, ki jo tudi pri nas doživljajo mnogi posamezniki. (Foto: Luka Cjuha)
To je določena, dokaj neznana vrsta diskriminacije, ki ji zadnje čase veliko pozornosti posvečajo tudi v Evropski uniji in ki nastane zaradi križanja različnih osebnih okoliščin posameznika, v strokovnih krogih pa ji pravijo intersekcionalnost. Ženska, recimo, ki je lezbijka in pripadnica etnične manjšine, je lahko, je pojasnil dr. Roman Kuhar z Mirovnega inštituta, diskriminirana prav zaradi vseh treh omenjenih osebnih okoliščin. Da se tej vrsti diskriminacije, nekakšnem presečišču vseh diskriminacij, ki jim je podvržen posameznik, do zdaj ni namenjalo pretirane pozornosti, pove tudi to, da so pri nas nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z diskriminacijo, praviloma usmerjene le na preprečevanje diskriminacije zaradi ene osebne okoliščine.
Gre torej za novo obliko diskriminacije, ki se je niti njene žrtve ne zavedajo povsem dobro, saj so praviloma fokusirane le na eno osebno okoliščino, ki zanje pomeni največji problem. Ali kot se je izrazila Tina Cigler iz novomeškega društva za razvijanje prostovoljnega dela, ki se ukvarja z integracijo različnih izključenih skupin: "Ne predstavljam si, da bi kakšen Rom povedal, da je homoseksualec. Že s tem, da je Rom, ima dovolj težav."
Sicer pa želijo akterji v omenjenem projektu s plakati, geslom Kdaj ti bo zmanjkalo lepila? pa tudi delavnicami v prihodnjih mesecih senzibilizirati javnost, vzbuditi njeno pozornost, in kot je dejal Simon Maljevac iz Legebitre, doseči, da bi se posamezniki, ki bi videli plakate, začeli izpraševati o svojih predsodkih. Hkrati teče tudi raziskava, s katero ugotavljajo, katere osebne okoliščine se pri nas, ko gre za večplastno diskriminacijo, najpogosteje prepletajo. Do zdaj so po besedah Vite Habjan iz pravno-informacijskega centra ugotovili, da je tovrstna diskriminacija velik problem tudi pri nas.
Dnevnik.si









































Komentarji