Nekaj več kot četrtina volilcev, kolikor jih je včeraj prišlo na volišča, je za potnike med Brusljem in Ljubljano določila tri stare in štiri nove poslance. V evropski parlament so bili po delnih in neuradnih izidih še za novih pet let izvoljeni Lojze Peterle (NSi), Romana Jordan Cizelj (SDS) in Jelko Kacin (LDS). Med novimi obrazi iz Slovenije v 736- članskem parlamentu EU pa sta Zoran Thaler in Tanja Fajon, ki zastopata barve socialnih demokratov, Milan Zver (SDS) in Ivo Vajgl (Zares).

Vsi so bili tudi prvi oziroma drugi na kandidatnih listah, kar pomeni, da prednostni glasovi tokrat niso po svoje krojili seznama izvoljenih. Morebitni osmi poslanec – ko bo po trjena lizbonska pogodba, bo namreč Slovenija pridobila en sedež več – bi po teh izidih utegnil biti Karl Erjavec (DeSUS) ali tretja na listi, bivša zdravstvena ministrica Zofija Mazej Kukovič (SDS). Seveda če se slovenska politika ne bo odločila za dodatno mesto organizirati novih volitev.

Največ glasov je po teh še ne popolnih izidih evropskih volitev – do uradnih bo treba počakati dober teden dni, ko bo znano, koliko od nekaj več kot 48.000 v tujino poslanih glasovnic se bo vrnilo v domovino – dobila opozicijska SDS (26,9 odstot ka), kar je za 9 odstotkov boljši izid kot na prejšnjih volitvah. Socialdemokrati so v petih letih napredovali za dobrih 5 odstotkov in tokrat zbrali skoraj 19 odstotkov ter pridobili en sedež več v bruseljskem parlamentu. Zmagovalka prejšnjih prvih volitev v evropski parlament NSi z Lojzetom Peterletom na čelu je izgubila 8 od stotkov in tokrat zbrala 16,2 odstotka glasov. Pristala je na tretjem mestu in poslanka ter predsednica stranke Ljudmila Novak se je morala posloviti od dobro plačane službe v Bruslju.

Zares gre vendarle v parlament

Politični boj med frakcijama nekdaj skupne LDS se je tokrat odvil v škodo z medijskim škandalom Ultra-Golobič oslabljene Zares. Dobili so 9,8 odstotka, LDS pa 11,5, kar je, kot zdaj kaže, obema prineslo po en poslanski sedež. Na prejšnjih volitvah je LDS zasedla drugo mesto (22 od stotkov), toda z glasovi privržencev DeSUS, s katerim je imela skupno listo. DeSUS je zdaj nastopil samostojno in z zbranih 7,3 odstotka zasedel šesto mesto, kar je bilo premalo, da bi se njegov predsednik Karl Erjavec z izpostavljenega mesta ministra za okolje lahko preselil v relativno udobnejši poslanski sedež parlamenta EU.

Če bi torej sešteli te izide, potem je po poslanskih sedežih zmagala »levica« s 4:3. Tudi po številu glasov je vladna koalicija premagala opozicijo (47 proti 33 odstotkov glasov). Če pa prištejemo zunajparlamentarno NSi, je v prednosti opozicija. Če te volitve, za katere je prvak največje opozicijske stranke trdil, da so bolj kot na EU naravnane na notranjepolitična razmerja, primerjamo z lanskimi volitvami v državni zbor, je največ iz gubila vodilna vladna stranka SD. Z lanskih 30 odstotkov so socialdemokrati padli na vsega 18 odstotkov volilne podpore. Nekaj malega je izgubila tudi SDS, relativno uspešna pa je NSi, ki je lani s 3,4 odstotka izpadla iz državnega zbora, včeraj pa so ji volilci naklonili skoraj 13 od stotkov več.

»Ti, kaj se pa voli?«

Čeprav je evropski parlament iz proračuna, vrednega poldrugo milijardo evrov, kar 18 milijonov evrov porabil za kampanjo, ki naj bi na volitve pripeljala predvsem več mladih volilcev, in čeprav so na volitve ljudi pozivali najvišji predstavniki tako Unije kot slovenske države s predsednikom ter prvaki strank na čelu, so volitve minile v slogu pogovora dveh nekaj več kot 20 let starih volilk. Na vprašanje prve, ali je šla na volitve, je druga začudeno vprašala: »Ti, kaj se pa voli?« Pred petimi leti je na volišča prišlo 461.812 ljudi (28,4 odstotka), včeraj pa približno enak odstotek. Po tradiciji največ v volilni enoti Ljubljana Center (32 odstotkov), najmanj pa v mariborski volilni enoti (24 odstotkov). V vsej EU je po neuradnih podatkih udeležba 43-od stotna, kar je najmanj v dosedanji zgodovini volitev EU-parlamenta.