Kljub obširni in intenzivni kampanji evropskega parlamenta se ponovno obeta nizka volilna udeležba. Poleg poziva številnih evropskih voditeljev je včeraj poziv volilcem, naj se volitev udeležijo, prišel tudi iz vesolja: na volitve je z Mednarodne vesoljske postaje (ISS) Evropejce pozval belgijski astronavt Evropske vesoljske agencije Frank De Winne: "Od tukaj se Evropa vidi združena. Upam, da boste volili tudi vi, ne glede na to, kje ste in kakšni so vaši politični pogledi."

Na volišča najprej Britanci in Nizozemci, večina Evropejcev bo volila v nedeljo

Danes se začenjajo evropske volitve, na katerih bo do vključno nedelje, ko bodo volitve potekale v večini članic EU, tudi v Sloveniji, imelo pravico voliti več kot 375 milijonov državljanov iz 27 članic EU. Prvi bodo danes na voliščih glasove lahko oddali volilci na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Na ravni EU se ponovno obeta nizka volilna udeležba. Volilne kampanje v članicah so zaznamovala predvsem vprašanja, povezana z nacionalnimi in ne evropskimi temami.

Kazenska ekspedicija jeznih britanskih volilcev

Zadnje, na kar bo danes mislila velika večina britanskih volilcev, ki še nikoli niso tako jezni odhajali na volišča, bodo Evropa, EU, evropski parlament ali 72 evroposlancev – tako rekoč neznancev, ki jih bodo izvolili. Bolj kot kdaj koli prej bodo evropske volitve (v paketu z delnimi lokalnimi volitvami v Angliji) mini domače parlamentarne volitve. Po neopazni kampanji za evropske volitve bodo volilci odšli na volišča, da bi kaznovali pohlepno politično elito za škandal s poslanskimi izdatki, za recesijo in za odsotnost nadzora nad skrajno pohlepnimi megalomanskimi hazarderji v Cityju, ki nosijo levji delež krivde za finančno in bančno krizo. Kaznovali bodo predvsem vladajoče laburiste in premierja Browna.

Ko bodo prešteli glasove, utegnejo biti laburisti šele četrti, Brown pa utegne postati nekdanji premier. Konservativcem se obeta milejša kazen, liberalni demokrati pa ji utegnejo uiti. Volilci bodo večinoma nehote in iz protesta nagradili majhne stranke, najbolj desničarsko protievropsko UKIP (Stranko za neodvisnost Združenega kraljestva), ki je nastala z enim samim ciljem – izsiliti izstop Velike Britanije iz EU, Zelene in morda celo fašistoidno rasistično BNP (Britansko nacionalno stranko).

Medtem ko se Britancem ne sanja, kdo so kandidati, jih na Irskem ljudje dobro poznajo. Ni presenetljivo, da raziskave kažejo, da bo volilna udeležba med vsemi članicami EU najvišja prav na Irskem, kjer 66 odstotkov vprašanih trdi, da se bodo evropskih volitev, ki bodo na Irskem jutri, zanesljivo udeležili). Irski volilci, ki bodo letos ponovno odšli na referendum o lizbonski pogodbi (junija lani so jo zavrnili, zdaj pa jo podpira 52 odstotkov vprašanih), kažejo tudi največje zanimanje za evropske volitve, na katerih bodo izvolili 12 evroposlancev – 72 odstotkov jih trdi, da jih zanimajo. Vse kaže, da bo ceno za sedanje velike gospodarske težave plačala predvsem vladajoča desnosredinska stranka Fianna Fail, ki ji napovedujejo vsega 21 odstotkov glasov.

Močan glas na napačnem mestu

V Nemčiji je predvolilni boj močno »osvobojen« vsebine, kot analizirajo v dnevniku Frankfurter Allgemeine Zeitung. Stranke vabijo na volišča predvsem z ljudmi. Pri tem to niso nujno kandidati, temveč predsedniki strank, ki obljubljajo marsikaj, kar v resnici ne morejo storiti. Angela Merkel s plakatov zagotavlja »močan glas« v Evropi, a kot napovedujejo raziskovalci javnega mnenja, njen močan glas tokrat ne bo zadostoval, saj naj bi krščanske demokrate prehiteli socialdemokrati, pridobili naj bi tudi liberalci, bavarska CSU pa naj bi bila s 6,8 odstotka glasov znova v evropskem parlamentu.

V Franciji naj bi se volitev udeležilo 42 odstotkov upravičencev, zato je predsednik Nicolas Sarkozy želel s  pismom, ki ga je napisal skupaj z nemško  kanclerko Angelo Merkel, spodbuditi ljudi k večji udeležbi, saj ta v Franciji konstantno pada.  Čeprav Sarkozy, kot kažejo ankete, ni najbolj priljubljen, pa si lahko njegova konservativna Unija za ljudsko gibanje (UMP) lahko obeta zmago in kar 10 sedežev več kot v tem mandatu, torej približno 27. Po drugi strani naj bi  socialisti približno toliko poslancev izgubili in bi jih imeli 21. Osrednja predvolilna tema je bilo po pričakovanjih vprašanje članstva Turčije v EU.

Ker  je v Belgiji volilna udeležba obvezna, je pričakovati, da bo volila velika večina upravičencev. Volitve potekajo v treh jezikovnih okrožjih, tako da bo izbranih  13 nizozemsko govorečih poslancev, 8 francoskih in en nemško govoreči. Jezikovna nesoglasja so v volilni kampanji povzročila tudi nekaj sporov, saj so v  nekaterih flamskih predelih prepovedali plakate v francoskem jeziku. Pričakovati je, da bosta tokrat nekaj mandatov pridobili Flamska stranka, ki se zavzema  za bolj avtonomno flamsko regijo,   ter skrajno desna valonska Nacionalna fronta.

Spet bi zaprli meje

Po rezultatih zadnjih javnomnenjskih raziskav bo v nedeljo avstrijske poslance v evropski parlament volilo okoli 39 odstotkov volilnih upravičencev. Volilna udeležba leta 2004 je bila 42-odstotna, Avstrijci pa veljajo za ene največjih skeptikov v Uniji. V predvolilnem boju so prevladovale teme, ki jih je opredeljeval predvsem avstrijski interes. Tako tudi v sredinem televizijskem predvolilnem soočenju, kjer sta se obe največji stranki, socialdemokrati in Ljudska stranka, le medlo upirali populizmu Svobodnjaške stranke in Združenja za prihodnost Avstrije. Ti sta med drugim na televizijskem soočenju tudi zahtevali, da bi se zaradi povečanja kriminalnih dejanj znova uvedle kontrole na nekaterih mejah s sosednjimi državami. Svobodnjakom se populizem obrestuje, javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bodo s 15 odstotki več kot podvojili svoje glasove iz leta 2004. Za prvo mesto se potegujejo socialdemokrati in Ljudska stranka, izgubljajo pa predvsem Zeleni.

Na Slovaškem so stranke v predvolilni kampanji ponovno zaigrale na tako imenovano »madžarsko karto«. Vladajoča koalicija premierja Roberta Fica in opozicija sta v kampanji spet tekmovali, kdo bolj ščiti nacionalne interese, »verbalno« ogrožene s strani »nacionalistično nastrojenih« politikov iz sosednje Madžarske. Ti naj bi z agresivno propagando podžigali ambicije voditeljev polmilijonske madžarske narodne manjšine po avtonomiji. Ne glede na učinek igre na »madžarsko karto« pa bi, kot napovedujejo analitiki na Slovaškem, vladajoča koalicija tudi brez tega osvojila največ poslanskih sedežev.

Kampanja, zaznamovana z jajci

Na Češkem, ki trenutno predseduje EU, je bila tokrat predvolilna tekma neprimerljivo bolj razburljiva kot pred petimi leti. Vladajoča Državljanska demokratska stranka (ODS), ki jo vodi nekdanji premier Mirek Topolanek, in najmočnejša Socialdemokratska stranka Jirija Paroubka, sta se namreč odločili, da bosta namesto promocije svojih kandidatov večjo pozornost namenili negativni kampanji. Predvolilnemu dogajanju je zagotovo botrovalo dejstvo, da je prav sredi predsedovanja Uniji na Češkem padla vlada. Predvolilni vrhunec je bil niz incidentov na shodih socialdemokratov, na katerih so po vsej državi »ideološko neidentificirane« skupine v predsednika stranke Paroubka metale jajca.

V tako imenovano »jajčno revolucijo« je posegel celo predsednik države Vaclav Klaus. Analitiki napovedujejo, da imata obe najmočnejši stranki izenačene možnosti, število poslanskih mandatov pa bo odvisno od volilne udeležbe.

Na Poljskem, kjer je bila volilna udeležba pred petimi leti 21-odstotna, tudi tokrat ni pričakovati visoke udeležbe. Razlog za to pa je, da večina volilcev sploh ne ve, kaj je evropski parlament in o čem odloča. V volilni kampanji je bila še posebno aktivna stranka nekdanjega premierja Jaroslava Kaczynskega Pravo in pravičnost, ki je v kampanji sedanjega premierja Donalda Tuska napadala, da je v nemško-poljskih odnosih preveč popustljiv do Berlina. Kljub kritikam pa naj bi kandidati Tuskove koalicije po javnomnenjskih anketah dobili 54 odstotkov glasov, stranka Jaroslava Kaczynskega pa vsega 21 odstotkov.

Glas Berlusconiju, sedež anonimnežu

V Italiji so med kandidati za evropski parlament tudi imena nekaterih političnih voditeljev, ki jih bodo stranke po volitvah nadomestile z anonimnimi politiki. Tako se v nekaterih volilnih okrožjih, čeprav ne nameravata zapustiti nacionalne politike, za sedež v evropskem parlamentu potegujeta tudi premier Silvio Berlusconi in Antonio Di Pietro (vodja druge najpomembnejše opozicijske stranke Italija vrednot). Ker ni dvoma, da bosta volitve dobila, bosta Berlusconi in Di Pietro svoj sedež v Strasbourgu dodelila enemu od svojih strankarskih kolegov. Kampanja za letošnje evropske volitve je tokrat popolnoma obšla medije, zaradi česar poznavalci napovedujejo rekordno nizko udeležbo. Med posameznimi strankami naj bi Berlusconijevo Ljudstvo svobode volilo približno 40 odstotkov Italijanov, opozicijska Demokratska stranka pa naj bi vsaj nekoliko zajezila erozijo popularnosti, ki jo je pred pol leta zajela zaradi krize vodstva.