Politične stranke pozdravile Türkovo pobudo za razpravo o ustavnih spremembah

Türk je poudaril, da sta ustavnopravna praksa in razvoj ustavnosti v Sloveniji bistvenega pomena za naš pravni red, delovanje demokracije in razvoj države. (Foto: Tomaž Skale)

Türk je v pismu zapisal, da pazljivo spremlja ustavnopravno prakso in razvoj ustavnosti v Sloveniji. Poudaril je, da je oboje bistvenega pomena za naš pravni red, delovanje demokracije in razvoj države. Spomnil je, da je aprila 2008 že predstavil državnemu zboru svoj pogled na navedena vprašanja in mu podal svojo pobudo glede nujno potrebnih ustavnih sprememb, ki bi omogočale ustavnemu sodišču, da se osredotoči na najpomembnejša vprašanja ustavne ureditve in da se ustavno sodišče razbremeni zadev, ki jih lahko hitreje in s tem učinkoviteje rešujejo druga sodišča.

Predsednik je naslovnike pisma obvestil, da je po predstavitvi svojih zamisli v državnem zboru dal pobudo za potrebna strokovna posvetovanja, v katera so bili vključeni priznani strokovnjaki s pravnih fakultet, ustavnega sodišča in drugih sodišč. V teh posvetovanjih so bili zastopani različni doktrinarni pogledi, namen pravnih strokovnjakov pa je bil precizirati predsednikove zamisli na način, ki bi omogočil začetek
formalnega postopka spreminjanja določb ustave.

Na podlagi posvetovanj je nastalo strokovno gradivo, ki je bilo posredovano vladi in ga bo vlada lahko uporabila za dokončanje strokovnih razprav in izdelavo svojega formalno oblikovanega predloga ustavnih sprememb, ki zadevajo delovanje ustavnega sodišča, so pojasnili v sporočilu.

Türk je v pismu ocenil, da bi lahko na enak način zbrali in razvijali tudi druge zamisli o potrebnih ustavnih spremembah, ki se pojavljajo v javnosti. Izrazil je pripravljenost, da v prihodnjih mesecih organizira posvetovanja z namenom omogočiti potrebno razpravo med predstavniki stroke, političnih strank in civilne družbe glede zamisli o potrebnih in želenih ustavnih spremembah za prihodnost.

"Potrebujemo konstruktivno in odprto razpravo," je zapisal predsednik. Ob tem je dodal, da je pripravljen z veseljem pomagati v naporu, da bi zagotovili primeren način za vzpostavitev procesa, ki bo zagotovil kvalitetno obravnavo vseh zamisli in pomagal oblikovati ustrezne predloge. Predsednik je naslovnike pisma še pozval, naj o tej pobudi razmislijo in mu sporočijo njihovo mnenje.

Predsednik republike se je zahvalil vsem, ki so mu posredovali svoje zamisli in predloge glede bodočega razvoja ustavnosti RS. Med njimi je še posebej izpostavil zamisli akademika Tineta Hribarja, ki je v začetku preteklega leta razvil idejo priprave izhodišč za ustavne spremembe, ki bi posodobile našo ustavno ureditev in jih je poimenoval "Ustava za 21. stoletje". Zahvalil se je tudi vsem drugim, ki aktivno razmišljajo o naši ustavni ureditvi, so še sporočili iz urada.

Janša: Predsednik Türk je na nek način podprl pobude SDS

Predsednik SDS Janez Janša je na novinarski konferenci pozdravil pobudo predsednika republike Danila Türka glede ustavnih sprememb. Po Janševih besedah je Türk tako "na nek način podprl pobude za razpravo o ustavnih spremembah" s strani SDS. Pojasnil je, da družba in država, ki se ne znata pripraviti na spremembe, začneta propadati.

Na današnji novinarski konferenci je predsednik največje opozicijske stranke še dejal, da ga veseli, da se predsednik republike pobud za ustavne spremembe ne loteva "s tresočo roko".

Janša je glede razprave o spremembah ustave opozoril tudi, da je potrebno iskati rešitve na novonastale probleme, "ki jih pred 20 leti ni bilo mogoče predvideti".

Vlačič: V ustavne spremembe le, če so te nujno potrebne

S spremembami ustave se "absolutno ne mudi" in jih je treba sprejemati le, če so te nujno potrebne, je v odzivu na pobudo predsednika republike Danila Türka dejal namestnik predsednika SD Patrik Vlačič. Ob tem je dodal, da je široka razprava o ustavnih spremembah vedno dobrodošla.

Po oceni Vlačiča so se doslej sprememb ustave vedno lotevali "zelo parcialno", kot posledica nekega konkretnega dogodka, na primer spremembe lastninske pravice ali vstopa v EU in Nato. "Če pa govorimo o nekih širših ustavnih spremembah, je pobuda predsednika republike po mojem dobrodošla," pravi namestnik predsednika SD.

"Ustava je akt državnosti, ki se ga ne spreminja samo zato, ker nekdo meni, da ni čisto po njegovih željah. O takih spremembah mora obstajati širok družbeni konsenz," poudarja Vlačič.

"Če se od različnih političnih akterjev pojavljajo pobude za spremembo ustave, je to neka debata, ki jo bodo politične stranke seveda opravile. Take pobude je treba vzeti resno, ustava je eden izmed stebrov naše državnosti. Od takrat, ko je bila sprejeta, so se nekatere stvari izkristalizirale, da bi kazalo kaj predebatirati ali mogoče spremeniti," je dodal.

Vendar mora to biti neka široka debata in ne začeta samo od ene politične stranke, pravi Vlačič. Poleg tega ima država v trenutku toliko pomembnejših prioritet, kot so protikrizni ukrepi, zagotavljanje vzdržnosti pokojninske blagajne ali dobro zdravstvo.

"A če se razprava o ustavi že odpre, potem naj se odpre na široko, da vidimo, kaj se je v naši družbi spremenilo, kaj je v ustavi ustrezno in kaj ne. Ne pa nekih parcialnih rešitev," pravi namestnik predsednika SD.

Kresalova ceni Türkova prizadevanja

V LDS cenimo prizadevanja za krepitev pravne države, ki so povezana s pobudo predsednika republike glede razmisleka o morebitnih ustavnih spremembah. Ministrstvo za pravosodje že pripravlja - tudi na podlagi predloga predsednika - predlog sprememb glede ustavnega sodišča, je v izjavi za javnost zapisala predsednica LDS Katarina Kresal.

Kot poudarja Kresalova, so v LDS pripravljeni sodelovati v procesu razprave o ustavnih spremembah med predstavniki stroke, civilne družbe in politike in pri tem podati svoje ocene glede določb, ki bi bile po našem mnenju primerne za resno razpravo o spremembah.

Kot je znano, je predsednik republike Danilo Türk je predsedniku DZ Pavlu Gantarju, predsedniku vlade Borutu Pahorju ter predsednikom parlamentarnih strank poslal pismo, v katerem predlaga začetek razprave o potrebnih in želenih ustavnih spremembah za prihodnost.

Za Erjavca ustava ne potrebuje večjih sprememb

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je ocenil, da je pobuda predsednika republike Danila Türka pozitivna, širša razprava pa "lahko doprinese k temu, da bodo ljudje še bolj ozaveščeni, kakšna je naša ustava". Dodaja, da je slovenska ustava sicer dobra in da "kakšnih večjih sprememb ne potrebuje, razgovor o tem je pa vedno dobrodošel".

Med področji, ki bi bila morebiti potrebna sprememb, je predsednik DeSUS navedel področja socialne države, kjer so zadeve napisane "na splošno", ter varstva okolja. "Drastičnih sprememb" kot npr. ukinjanje trajnega mandata sodnikov, pa ustava po njegovo ne potrebuje. To bi bil namreč, tako Erjavec, "korak nazaj".

V smislu promocije ustave je tovrstna razprava "gotovo potrebna", meni predsednik DeSUS in dodaja, da če bi jo pri tem še kaj izboljšali, bi bilo seveda toliko boljše.

Sicer pa Erjavec sodi, da je ob trenutnih razmerjih sil v DZ "nerealno" pričakovati dejanske spremembe ustave.

Kot je znano, je predsednik republike Danilo Türk predsedniku DZ Pavlu Gantarju, predsedniku vlade Borutu Pahorju ter predsednikom parlamentarnih strank poslal pismo, v katerem predlaga začetek razprave o potrebnih in želenih ustavnih spremembah za prihodnost.

Za Žerjava odgovori na ekonomske okoliščine pomembnejši od razprave o ustavi

Predsednik SLS Radovan Žerjav se v zvezi s pobudo predsednika republike Danila Türka za razpravo o ustavnih spremembah sprašuje, "ali so spremembe ustave v tem trenutku res tako zelo nujne". Po njegovem mnenju je namreč sedaj najpomembnejše iskati učinkovite odgovore na zaostrene ekonomske okoliščine.

Kot je za STA še zapisal Žerjav, se je "pomembno zavedati, da je tudi institut predsednika republike in njegovih pristojnosti lahko predmet ustavnih sprememb". Po njegovih ocenah zato "v luči tega dejstva predsednik republike ne more biti pobudnik in koordinator tovrstne javne razprave", ampak bi jo moral prevzeti državni zbor "kot edini pristojni organ".

Türk je namreč danes predsedniku DZ Pavlu Gantarju, predsedniku vlade Borutu Pahorju ter predsednikom parlamentarnih strank poslal pismo, v katerem predlaga začetek razprave o potrebnih in želenih ustavnih spremembah za prihodnost.

Jelinčič: Türkova pobuda za razpravo o ustavnih spremembah je pametna ideja

Pobuda predsednika republike Danila Türka za razpravo o ustavnih spremembah je po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega "pametna ideja". "Mislim, da se moramo pogovoriti o določenih ustavnih spremembah, zagotovo pa bo imela vsaka poslanska skupina svoje različne predloge za ustavne spremembe," je dejal.

Jelinčič je napovedal tudi predlog sprememb v pravosodju. Po njegovem mnenju je treba odvzeti dosmrtne mandate vsem sodnikom in tožilcem, saj so se ti pokazali kot "zelo slab člen verige v slovenski družbi", in v ustavo "napisati tudi pet pokrajin v skladu z zgodovinskimi pokrajinami v slovenskem nacionalnem prostoru".

Po Jelinčičevih besedah je treba rešiti tudi vprašanje imunitete poslancev. "Edini predstavniki parlamenta na svetu smo, ki smo lahko kaznovani, če govorimo resnico," je poudaril. Kot je pojasnil, imajo slovenski poslanci sicer imuniteto pred kazenskim pregonom, vendar jih lahko nekdo zasebno toži, "češ da je bil užaljen zaradi tistega, kar smo povedali, ne glede na to, ali je to res".

Ob tem je Jelinčič še dejal, da so "zagotovo še kakšne druge ideje, ki jih bomo podprli in o katerih bomo razpravljali". Med njimi je omenil ustavno sodišče, "ki se je s tem, ko je prepovedalo referendum o odvetniških zadevah, postavilo izven zakona".

Za Gantarja pobuda predsednika Türka koristna

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar podpira pobudo predsednika republike Danila Türka za začetek razprave o ustavnih spremembah za prihodnost. Meni, da je pobuda koristna, in sicer predvsem zato, da se razčistijo določeni konceptualni pogledi v zvezi s prihodnjo ustavo in mogočimi ustavnimi spremembami.

Gantar je ob tem v izjavi za medije opozoril, da ima DZ že ustanovljeno ustavno komisijo, ki pa bo obravnavala že vložene predloge za spremembo ustave. Pričakuje, da bo s strani vlade prišel predlog o spremembi ustave glede položaja ustavnega sodišča, medtem ko drugih pobud v tem trenutku "ne vidi na obzorju".

Zdi pa se mu prav, da se zunaj tega koncepta ustavne komisije odpre temeljita tehtna razprava o določenih vidikih slovenske ustave. "V zvezi s tem smo se v državnem zboru pripravljeni pogovarjati," je dejal. Sam je sicer neformalno že najavil možnost in pripravljenost, da bi ustanovili neko posebno skupino, ki bi bila čim manj odvisna od politike in ki bi na tej konceptualni ravni predlagala določene možne spremembe.

Predsednik DZ ob tem poudarja, da je ta razmislek na akademski ravni lahko zelo širok, na ravni konceptualnega premisleka pa od temeljnih izhodišč slovenske ustave ne bi odstopali.

Na vprašanje, ali je pobuda predsednika Türka posledica napovedi predsednika SDS Janeza Janše o t.i. drugi republiki, Gantar odgovarja, da gre gotovo za širši premislek. Janševa "intervencija" na kongresu SDS je sicer mogoče malo bolj razburkala javnost, a po Gantarjevem mnenju na kvalitetni premislek o ustavi verjetno ne bo vplivala.

"Najprej je treba narediti svoboden, neobremenjen premislek, neobremenjen s političnimi dogajanji na tem ali onem kongresu te ali one stranke," poudarja Gantar. Ob tem še opozarja, da je ustavo treba spreminjati "s težko in tresočo roko", kar pa ne pomeni, da premislek o njej ne more biti svoboden in "iti tudi onkraj tega, kar se da spremeniti".

V SMS prepričani, da je za ustavne spremembe potreben družbeni konsenz

Predsednik SMS Darko Krajnc je pobudo predsednika republike Danila Türka glede ustavnih sprememb pozdravil ter poudaril, "da je za spremembe ustave potreben širok družbeni konsenz in ne le formalna večina dveh tretjin poslancev". Krajnc sicer meni, da je treba konkretizirati pravice na področju varstva okolja.

Kot je v sporočilu za javnost še spomnil predsednik SMS, je DZ že obravnaval njihovo pobudo o znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let. "Mogoče smo bili takrat s to pobudo prezgodnji, verjamemo pa, da bo ob prvi spremembi ustave to potrebno spremeniti. Prav tako tudi del volilne zakonodaje, ki onemogoča široko demokracijo, saj favorizira večje politične grupacije. Tako je čas, da uzakonimo volitve preko interneta in mobilnih telefonov ter več neposredne demokracije," je dodal Krajnc.