Na vprašanje, zakaj dela na črno, je odgovoril, da je takšno delo veliko bolje plačano. "V enem mesecu sem z delom na črno včasih zaslužil tudi do 2000 evrov, poleg tega pa sem od Zavoda prejemal še podporo v višini okoli 200 evrov. V redni službi bi za enako delo zaslužil samo okoli 600 evrov," pravi. Poleg tega je takšno delo tudi veliko laže dobiti. "Vprašam jih: potrebujete, ne potrebujete, in pridem. Če bi začel pisati prošnje, bi se to vleklo in vleklo."

S svojim delodajalci ima dobre izkušnje. "Plačujejo redno in to vse na roko. Za nadure in dela čez vikend pa prejemamo višjo tarifo," pojasnjuje in dodaja, da prihaja velika večina njegovih sodelavcev iz držav nekdanje Jugoslavije.

Bo zaradi čakanja na delo še več dela na črno?

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ocenjuje, da bo gospodarska kriza še povečala obseg dela na črno. Igor Antauer, generalni sekretar združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti, se z oceno ministrstva strinja, opozarja pa, da bi lahko uvedba novega instituta čakanja na delo za presežne delavce še povečala obseg dela na črno. "Od vlade zahtevamo strog nadzor in redno obveščanje pristojnih institucij o podjetjih in zaposlenih, ki bodo na čakanju," je dejal Antauer.

Po njegovi oceni imajo organi nadzora dovolj pristojnosti, problem pa vidi v njihovi organizaciji. "Inšpektorji za delo ne bi smeli delovati v istem okolju, v katerem živijo. Prav tako ne bi smeli biti usmerjeni samo v legalna podjetja; ogromno je namreč podjetij in posameznikov, ki sploh niso registrirani," ocenjuje Antauer, ki opozarja, da je delo na črno nelojalna konkurenca vsem, ki delajo pošteno in plačujejo dajatve. "Če bomo dovolili, da se delo razvrednoti, bomo naredili strateško napako," je prepričan Antauer.

Največ kršitev je v gostinstvu in gradbeništvu

Po ugotovitvah ministrstva za delo je bilo lani največ dela na črno v gostinstvu in gradbeništvu. "Delo inšpekcijskih služb ni dovolj učinkovito. Potrebno je okrepiti nadzor, študentsko delo pa obdavčiti enako kot vsako drugo delo," pravi Majda Dekleva, direktorica Turistično-gostinske zbornice. Poleg klasičnega dela na črno opaža, da v gostinstvu prek študentskih napotnic delajo ljudje, ki do tega sploh niso upravičeni, prav tako pa v mnogih primerih delodajalci sicer prijavljenemu delavcu plačujejo del plače na roko.

Borut Gržinič, direktor Zbornice gradbeništva pri Gospodarski zbornici Slovenije, ugotavlja, da je v gradbeništvu največ dela na črno pri storitvah za fizične osebe. "Dela na črno je še več, odkar so bile ukinjene davčne olajšave za obnovo stanovanj. Prej so ljudje zahtevali račun, zdaj pa te potrebe nimajo več," pravi Gržinič. Delo na črno je po njegovi oceni težko omejiti zaradi obojestranskega interesa delodajalca in delavca oziroma prodajalca in kupca, kakor tudi zaradi pomanjkanja inšpektorjev. "Večja gradbišča se kontrolira, teže pa je opravljati nadzor pri množici malih gradbišč in pri storitvah za fizične osebe," meni Gržinič.

Ministrstvo za delo bo okrepilo nadzor

Po mnenju ministrstva za delo se lahko obseg dela in zaposlovanja na črno zmanjšuje le z usklajeno uporabo preventivnih in prisilnih ukrepov. Tako naj bi povečali nadzor nad aktivnostjo brezposelnih oseb pri iskanju zaposlitve in njihovem vključevanju v programe aktivne politike zaposlovanja. Na pobudo Tržnega inšpektorata RS pa so v pripravi tudi spremembe zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, s katerimi bi lahko upravne določbe o prepovedi opravljanja dejavnosti izdajali vsi nadzorni organi.

Ministrstvo napoveduje nadaljnjo odpravo administrativnih ovir in spodbujanje razvoja socialnega podjetništva. V pripravi je tudi širitev nabora del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, med drugim tudi na humanitarno in neprofitno področje. Za osebno dopolnilno delo zdaj veljajo pomoč v gospodinjstvu, nabiranje in prodaja zelišč in gozdnih sadežev ter izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetne obrti.

Povečanje pristojnosti Inšpektorata RS za delo ni predvideno, bo pa zaradi kadrovske podhranjenosti inšpektorat lahko zaposlil šest novih inšpektorjev. Kadrovsko se bo okrepila tudi Davčna uprava RS (Durs), kjer se je število inšpektorjev od leta 1996 zmanjšalo kar za sto. Durs bo sicer še naprej izvajal poostren nadzor nad podjetji in samostojnimi podjetniki, ki opravljajo rizične dejavnosti, obenem pa bo zavezance spodbujal k uporabi instituta samoprijave.