Večina kandidatov za nove evropske poslance pravi, da bodo nasprotovali gensko spremenjenim organizmom, je za evropski proračun po načelu "javna sredstva za javne dobrine", ki bi moral biti bolj okoljevarstveno naravnan, do jedrske energije jih je nekaj skeptičnih, en kandidat pa jo zagovarja (Cveta Zalokar Oražem, Zares). Anamarija Slabe pravi: "To v zvezi z jedrsko energijo se malce razlikuje od izjav strank na domačem parketu. Toda, za nas so odgovori kandidatov za evropske poslance orodje, na podlagi katerega bomo spremljali njihovo delo in jim gledali pod prste."
Na inštitutu so prejeli 19 odgovorov iz 12 strank, deloma so odgovarjali kandidati, deloma nosilci list, deloma pa stranke v njihovem imenu. Marsikateri kandidat za evropskega poslanca osebno na vprašanja ni odgovoril, kar se zdi avtorjem projekta pomenljivo. Med "grešniki" je tudi aktualni okoljski minister Karl Erjavec, ki bi moral odgovore, nanašajoče se na varovanje okolja, stresti iz rokava. Nina Štros iz Greenpeace Slovenija, je prepričana, da pot evropskih poslancev v Bruselj ni le izlet na nekaj boljšega, bolje plačanega, saj prinaša veliko pritiskov in tudi veliko odgovornosti. S pritiski je mislila predvsem na močne lobiste, ki se po izjavah nekaterih evropskih poslancev sprehajajo skozi njihove pisarne. "Po nekaterih poročilih civilna družba v Bruslju predstavlja največ deset odstotkov lobistov, vse drugo so lobisti, ki delujejo v interesu kapitala, zato bodo morali imeti tudi slovenski poslanci izoblikovana jasna stališča," je prepričana Štrosova. Na pobude okoljskih nevladnih organizacij pa so se med dosedanjimi evropskimi poslanci najbolje odzivali Lojze Peterle, Mojca Drčar Murko in Romana Jordan Cizelj.
