Po mnenju Kresalove so pekrski dogodki stresli in "streznili" Slovenijo

"Danes smo tu zato, ker se Slovenci tega nismo ustrašili, ampak smo se postavili po robu jugoslovanski armadi. Ne da bi posebej razmišljali, smo zakoličili simbolni mejnik slovenske državnosti," pravi Kresalova. (Foto: Jaka Adamič)

Dejala je, da je na sanje o lastni državi takrat prvič legla senca možnega vojaškega spopada. "Danes smo tu zato, ker se Slovenci tega nismo ustrašili, ampak smo se postavili po robu jugoslovanski armadi. Ne da bi posebej razmišljali, smo zakoličili simbolni mejnik slovenske državnosti," pravi Kresalova.

Po njenih besedah je bilo tisto, kar se je v Pekrah dogajalo maja leta 1991 več kot incident med Teritorialno obrambo in policijo na eni ter jugoslovansko armado na drugi strani. Učna centra na Igu in v Pekrah sta bila namreč zasnutka prve lastne mirnodobske vojske v slovenski zgodovini in oklepniki, ki so obkolili učni center, so bili začetek zadnjega brezupnega poskusa, da bi to preprečili.

Notranja ministrica se sama spomni tistega majskega popoldneva kot "streznitvenega" šoka sredi veselja, ki nas je nosilo skozi maj. "Vse je bilo nekoliko lebdeče, v časopisih so se pojavljali predlogi kot: prižgimo toliko kresov, da nas bodo videli astronavti iz vesolja, potem pa nenadoma intervencija vojaštva v mestu, obkolitev Peker, pogajanja na občini, mrtev demonstrant. Bilo je, kot da smo nenadoma iz pravkar pečenih maturantov postali udeleženci nečesa, česar niso prav doumeli. A zaslutili smo, da obstaja nekaj, kar je večje od človekove posamezne usode," je poudarila Kresalova.

Dejala je, da je bil to čas, ko je vsa Evropa pela o vetru sprememb, čeprav je na drugi strani drhtela v negotovosti. Kresalova je spomnila, da je leto kasneje, ko so Mariborčani s svojimi telesi zaustavili vojaške oklepnike, Slovenija postala članica Organizacije združenih narodov.

Izpostavila je tudi besede nekdanjega predsednika države Milana Kučana, ki je pred leti povedal, da se Pekre ne bi tako srečno končale, če bi se slovenska oblast pustila izzvati k hitrim dejanjem, ki ne bi bila pokrita s pravnim redom Slovenije in bi bilo torej dovolj razlogov in argumentov za uvedbo izrednih razmer oz. vojaške oblasti. Če bi se to zgodilo, bi bilo slovensko osamosvajanje za dolgo odloženo ali celo prekinjeno, je takrat še dejal Kučan.

Kresalova: Ustanovitev slovenske države je na stežaj odprla vrata za nove vrednote

Po mnenju Kresalove je ustanovitev slovenske države na stežaj odprla vrata za nove vrednote. Slovenska država je tako nastala iz boja za spoštovanje človekovih pravic in boja za takšno družbeno ureditev, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo vseh državljanov Slovenije. Notranja ministrica je opozorila, da te lekcije ne gre pozabiti, ne v naših notranjih, ne zunanjih odnosih in uveljavljanje teh vrednost je naloga vseh nas, ki v tej državi živimo in jo dograjujemo.

Kresalova verjame, da je danes slovenski demokratični sistem dovolj trden, da lahko različne anomalije uredi po pravni in civilizirani poti. Po njenih besedah je treba reči, da prav čas, ki ga živimo, odpira nova vprašanja o pravični družbeni ureditvi. Gospodarska recesija, ki se še poglablja in ji zaenkrat ni videti konca, namreč načenja nujno minimalno enakost državljanov, načenja odnose in, če ne bomo znali ravnati prav, lahko načne demokratičen red.

Zato je, tako Kresalova, tudi izjemno pomembno, da v naši skupnosti najdemo pravi način sobivanja, ki ne bo izključeval šibkejših, manj agresivnih ali tistih, ki so preprosto imeli nesrečo, da jih je za sabo potegnila trenutna svetovna zgodba o neuspehu.

"Srce in razum, razsodnost in pogum dobivata bitke skupaj, z roko v roki. Spoštljivo se priklanjam tukaj in zdaj obojemu, še prav posebej pa tistemu iskrenemu vzgibu, ki je Mariborčane strnil v živi zid pred oklepniki jugoslovanske armade. Takrat je pod vojaškim oklepnikom padla tudi prva žrtev osamosvojitvene vojne. Njegova imena se spominjamo z žalostjo in spoštovanje - Josef Simčik," je še povedala Kresalova.

Dogodki v Pekrah so sicer predstavljali svojevrsten uvod v slovensko osamosvojitveno vojno, ko je 23. maja leta 1991 prišlo do incidenta med Teritorialno obrambo in jugoslovansko armado. 23. maj je v spomin na pekrske dogodke eden od štirih spominskih dni Mestne občine Maribor.