Model gimnazijskega programa, ki ga je v več različicah med mandatom prejšnje vlade pripravila skupina uglednih ravnateljev - dijakom je omogočal predvsem več izbirnosti -, je ostal v predalu, pristojnemu strokovnem svetu pa je po ostrih razpravah ob koncu leta 2007 uspelo sprejeti le izhodišča za prenovo gimnazijskega programa in posodobljene učne načrte za gimnazijo, ki so bili v šole prvič uvedeni to šolsko leto.
Matura je ostala obvezni, v kar največji meri eksterni zaključek gimnazije in selekcijski mehanizem za vpis na univerzo, čeprav je bilo po mnenju prejšnje šolske oblasti prav to dvoje - izrazita eksternost in selektivnost - največja napaka sedanje mature. Nič čudnega, da je matura znova na tapeti.
Razpravo je v začetku maja spodbudil šolski minister Igor Lukšič. Na vprašanje novinarke neke revije, ki jo je zanimalo, do kdaj bo matura "še v takšni obliki, da se bodo dijaki ves zadnji letnik pripravljali samo nanjo", je ne prav jasno odgovoril, da je matura "pokvarila idejo srednjih šol" in da so "dijaki zadnjo leto res obremenjeni samo s pripravami nanjo". In dodal: "Razbremeniti bi jo morali tega, da je ključni pogoj za vpis na večino fakultet. /.../ Matura naj bi ostala, vendar naj ne bi imela več tolikšnega pomena." K temu je pozneje dodal, da bi bilo treba fakultete pozvati, naj same, glede na programe, opredelijo, kateri so "njihovi specifični predmeti v srednjih šolah, ki bi jih upoštevali, oziroma da uvedejo sprejemne izpite". Za svoje stališče si je Lukšič pred dnevi prislužil javno pohvalo dr. Janka Kosa, ki je iz njegovih stališč razbral, da bodo maturo kot "vhodnico" v študij v prihodnje nadomestili "sprejemni pogovori". Matura naj bi torej izgubila svojo selekcijsko vlogo.
Ministra Lukšiča smo zaprosili za dodatna pojasnila. Ko je govoril o maturi, je imel v mislih tako splošno kot poklicno maturo, so nam pojasnili na MŠŠ, sicer pa po njegovem "matura ostaja nujen pogoj za vpis na fakulteto, v domeni fakultet pa je, katere predmete bodo na maturi upoštevale ali pa bodo kot kriterij uvedle sprejemne izpite". S tem bi, dodaja minister, "fakultete preverile način razmišljanja in druge kakovosti ob vpisu, tako kot na primer AGRFT, ALU in tako naprej, 'dobile' pa bi dijake, ki bi bili bolj usposobljeni za področje študija; na fakultetah bi tako lahko že v nižjih letnikih izobraževali bolj usmerjeno".
Fakultete imajo že zdaj možnost, da za vpis zahtevajo prilagojen nabor maturitetnih predmetov. Na splošni maturi lahko določijo obvezno izbiro "izbirnih predmetov", za dijake, ki se na fakultete vpisujejo s poklicno maturo, pa lahko določijo dodatni, peti maturitetni predmet iz splošne mature. Težava je v tem, da mnoge fakultete te možnosti ne izkoristijo, predvsem zaradi strahu, da ne bodo dobile dovolj novincev. Na sociologijo, zgodovino, italijanščino, sinologijo in še nekatere druge programe na ljubljanski FF se je, denimo, letos mogoče vpisati tudi s poklicno maturo s katere koli strokovne srednje šole in s katerim koli petim predmetom iz splošne mature. Enako na biologijo, kemijo, v gradbeništvo, teologijo... Splošna matura je v nasprotju z duhom, morda pa tudi s črko zakona o visokem šolstvu, ostala edina vstopnica samo še za nekaj univerzitetnih programov. Ministra smo zato vprašali, ali se ne boji, da bo zaradi "prijaznih" vpisnih meril upadla kakovost srednješolskega izobraževanja, s tem pa tudi študija, saj se lahko zgodi, da bo upadlo zanimanje za zahtevnejšo splošno maturo. Minister je odgovoril, da je prav zato podprl poziv Gimnazije Vič in Skupnosti gimnazijskih ravnateljev za spremembo vpisnih meril in ga posredoval v usklajevanje ministru Gregorju Golobiču. (Po mnenju gimnazijskih ravnateljev je, kot smo že poročali, nesprejemljivo, da imata splošna in poklicna matura (s petim predmetom) pri vpisu v študij enako težo, saj gre za različno zahtevni maturi.) "Če tega ne bomo storili," je priznal minister Lukšič, "se bo negativen trend pokazal v treh, štirih letih."
Tudi na MVZT so nam povedali, da bodo letošnja vpisna merila in razvrstitev kandidatov glede na njihovo prvo željo temeljito preučili. Od tega bo odvisna tudi prihodnja vloga mature.
