Slovenski odgovor komisarju Olliju Rehnu izraža po Vajglovih besedah pripravljenost na kompromisno rešitev mejnega vprašanja. Pogoj za sklenitev dogovora je po Vajglovih besedah, da ta Sloveniji omogoča "zavarovanje naših nacionalnih interesov kot pomorske države s teritorialnim stikom z odprtim morjem".
Vajgl je poudaril še naklonjenost Slovenije hrvaškemu vstopu v Evropsko unijo, "ob pogoju, da njeni politiki namesto bolj ali manj odbojne in agresivne retorike, razmislijo in spregovorijo o skupnem interesu za rešitev spornih vprašanj in se odrečejo prejudiciranju meje."
Glede odnosov s sosednjo Italijo je Vajgl opozoril, da kljub časovni oddaljenosti fašističnih vojnih grozot Slovenija ne more dovoliti, "da se na zlagani zgodovini ustvarja ozračje nezaupanja in da se skrajni nacionalisti in neofašisti nekaznovano znašajo nad slovensko manjšino."
Slovenija od italijanske vlade pričakuje, da bo "v doglednem času pozitivno odgovorila na zahtevo po vrnitvi dragocenih umetniških del", v interesu dobrega sosedstva pa bi bilo po Vajglovih besedah tudi, da se italijanska politična elita prikloni žrtvam fašizma iz vrst narodov, ki jih je ta ideologija poskusila izbrisati.
Vajgl je slovensko zunanjo politiko še pozval, naj zaščiti interese slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Z uporabo ustreznih mednarodno pravnih sredstev, diplomatskim posredovanjem pri avstrijski vladi in podporo akcijam manjšine na mednarodnih ustanovah naj Slovenija pripomore k izpolnjevanju avstrijskih obveznosti do koroških Slovencev.
V govoru se je Vajgl dotaknil tudi trenj med koalicijo in opozicijo. "Namesto da si ob političnih neuspehih izmišljamo nevarne projekte, nove republike in odstavitve ljudstva, s katerim nismo zadovoljni, raje uveljavimo pravno državo in prevzemimo od sveta politično kulturo, pravičnost in sočutje," je zaključil Vajgl.
