Zato o drugi slovenski republiki ni mogoče govoriti, so do Janševih idej kritični nekateri pravni strokovnjaki, ki izhajajo iz kroga Zbora za republiko (ki ne skriva podpore desni politični opciji). Tudi predsednik Zbora za republiko Gregor Virant meni, da je druga republika predvsem promocijsko ime za predlagane ustavne spremembe. Ali je to ime ustrezno, pa bi, kot pravi, težko sodil.

Večino Janševih predlogov za ustavne spremembe Gregor Virant podpira, vendar jih ne vidi kot neko radikalno spremembo političnega sistema, prav tako po njegovem prepričanju niso odgovor na gospodarsko krizo. Janševo potezo vidi predvsem kot prevzemanje politične pobude, opozarjanje nase in na to, da bi bila SDS sposobna voditi državo drugače, kot jo vodi vladajoča koalicija.

Sodstvo je sicer najpomembnejša "tarča" predlaganih ustavnih sprememb. Janša predlaga razmislek o ukinitvi trajnega mandata sodnikov, ustanovitvi specializiranega sodišča, ustavne sodnike pa naj bi v prihodnje DZ imenoval z dvetretjinsko večino (s tem bi, tako Janša, ustavo zaščitili pred možnostjo oblikovanja spolitizirane sestave ustavnega sodišča). Virant, ki v načelu podpira predlagane reforme na področju sodstva, ni za ukinitev trajnega mandata sodnikov, podpira pa predlog, da bi ustavne sodnike volili z dvetretjinsko večino.

Pet Janševih sprememb bi bilo še sprejemljivih, pet nikakor ne, vsaj petnajst pa jih manjka, je za Pop TV dejal nekdanji predsednik Zbora za republiko Peter Jambrek, ki je prepričan, da tudi pobudnik ustavnih sprememb ni pravi. Dosedanje pobude za ustavne spremembe, kot je bila na primer pobuda za pisateljsko ustavo leta 1988, so bile namreč podane iz kroga neodvisnih intelektualcev. Jambrek, ki se je očitno nekoliko distanciral od Janše, napoveduje, da ga v skupini pravnikov, ki naj bi pripravljala ustavne spremembe, ne bo.

Da spremembe ne pomenijo druge republike, ker "ne gre za radikalen poseg v politični sistem", je prepričan tudi nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek. Večina predlaganih sprememb je v preteklosti že bila v razpravi, nekatere pa so po njegovem mnenju tudi take, ki ne bi sodile v ustavo. Nasprotno je Janko Kos, prav tako eden vidnejših članov Zbora za republiko, prepričan, da je geslo "druga republika" zelo dobro in učinkovito ter zelo prikladno, da razgiba politični prostor. Strinja se s predlogom o spremembi državnega sveta v svet pokrajin, pa tudi s tem, da je treba omejiti moč in oblast sodnikom. Na področju šolstva pa bi bilo v predlogih treba še kaj "izbrusiti", na primer, da se v ustavi omenijo zasebne osnovne in srednje šole ter zasebne univerze.

Do Janševega predloga sta kritična tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic in dekan ljubljanske Pravne fakultete Rajko Pirnat, ki poudarja, da so spremembe v zvezi z vlado in sodstvom nesprejemljive, saj pomenijo prevelik poseg v parlamentarno demokracijo in načelo delitve oblasti. Krivic pa opozarja: "Kdor tako kot Janša izbere deset naključnih, med seboj nepovezanih predlogov za ustavne spremembe in jim da domišljav naslov, da bi vodile v "drugo republiko", to je bistveno drugačen oblastveni sistem, je s tem pokazal samo to, kako malo o ustavi ve in kako mu je govorjenje o ustavi samo sredstvo za politično zavajanje tistih, ki o tem vedo še manj kot on."

Če je med temi desetimi predlogi, in to celo na prvem mestu, koketiranje z odpravo trajnega mandata sodnikov, torej z nečim, na čemer stoji in pade evropsko pojmovana politična neodvisnost sodstva, pa se je Janša s tem samo še dodatno diskvalificiral, je prepričan Krivic.