Predlagane spremembe, ki se nanašajo na vlado in parlament, pomenijo njuno slabitev, je poudaril Pirnat. "Vlada, ki jo je lažje imenovati, jo je seveda tudi lažje razrešiti, izglasovati nezaupnico in karkoli podobnega," je pojasnil dekan. Po njegovih besedah spremembe pomenijo prevelik poseg v parlamentarno demokracijo in v načelo delitve oblasti.
Kot poudarja Pirnat, je predvsem "nevarno poseganje v neodvisnost sodstva, kajti prav ta neodvisnost je temelj delitve oblasti". Če smo nezadovoljni s sodstvom, moramo izboljšati njegovo delovanje, ne pa posegati v njegovo samostojnost, meni pravnik. Kot nas uči zgodovina, je sodstvo, ki mu zmanjšaš neodvisnost, "nujno slabše", je prepričan.
Pirnat nasprotuje tudi predlogom v zvezi z referendumom, saj je slednji po njegovih besedah "v parlamentarni demokraciji izjema, je nekakšen suspenz parlamentarne demokracije in ga je treba uporabljati sila, sila previdno".
O Janševem predlogu o prepovedi poveličevanja totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov je Pirnat predvideval, da se ta verjetno nanaša na dogajanje v zvezi s poimenovanjem ulic. "To lahko podprem," je dejal. Kot je poudaril, je "osebno prepričan, da je bil režim do leta 1980 absolutno totalitaren", vprašanje pa je, "koliko je to ustavna materija".
Glede pokrajin se Pirnat strinja s tem, da bi jih bilo treba ustanoviti, "vendar ne pod takim pritiskom in grožnjo razrešitve državnega zbora".
Kot je omenil, zelo podpira tudi "zamisel o državnem svetu kot nekakšnem svetu pokrajin". Zelo dobra se mu zdi tudi zamisel o obveznem srednjem šolstvu, vendar je, tako Pirnat, "to vprašanje pač odvisno od materialnih zmožnosti, ne samo družbe kot celote, ampak tudi ljudi, ki bi vzdrževali šolajočo mladino".
Krivic: Janšev predlog ustavnih sprememb zgolj propagandno govorjenje
Predlog deset ustavnih sprememb, ki jih je v soboto predstavil predsednik SDS Janez Janša, je zgolj propagandno govorjenje nekoga, ki o ustavi nima pojma, kar je že velikokrat dokazal, predvsem pa jo niti malo ne spoštuje, je dejal nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.
Krivica meni, da lahko drobnim popravkom, "tudi če jih je deset in tudi če bi bili sprejemljivi in sprejeti, reče druga republika samo nekdo, ki se mu o ustavnopravni ureditvi republik tako rekoč niti ne sanja". Dodal je, da v podrobnosti glede posameznih predlogov ne bi zahajal.
"Rekel bi samo to, da kdor med resne predloge za spremembo ustave uvršča predlog za odvzem trajnega mandata sodnikom, da se je ta s tem že popolnoma diskreditiral kot resen predlagatelj ustavnih sprememb v neki demokratični pravni državi," je poudaril.
Kot je znano, je Janša na sobotnem kongresu SDS predstavil predlog desetih ustavnih sprememb, ki jih bo stranka predlagala, če v DZ zbere dovolj glasov. Med spremembami je med drugim izpostavil ustavne spremembe za reformo sodstva, s katerimi bodo premislili doživljenjski mandat sodnikov. Po njegovem je treba z ustavo zaščititi tudi referendumske odločitve ljudstva, preprečiti možnost oblikovanja spolitizirane sestave ustavnega sodišča in povečati učinkovitost delovanja izvršilne oblasti tako, da bi mandatarja imenoval predsednik republike.
Jerovšek: Janšev predlog ustavnih sprememb ni radikalen poseg v političen prostor
Večina sprememb, ki jih je v soboto predlagal predsednik SDS Janez Janša, "je bila pravzaprav že predmet razprave v preteklosti", pa je dejal nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek. Po njegovem mnenju gre za spremembe, ki so verjetno na vidiku, vendar ne pomenijo druge republike, ker "ne gre za tak radikalen poseg v politični sistem".
Kot meni Jerovšek, gre pri Janševih predlogih za "bolj ali manj odprta ustavnopravna vprašanja, kot so sodstvo, imenovanje sodnikov, ustavno sodišče". Glede sprememb v zvezi z vlado je dejal, da "sedanji rigidni sistem" verjetno res ne ustreza evropskim standardom.
Med Janševimi predlaganimi spremembami je po Jerovškovih besedah najbolj daljnoročna spreminjanje sedanjega državnega sveta v zbor pokrajin, s čimer bi "verjetno dobili pravi dvodomni parlament".
Nekatere spremembe so po njegovem mnenju tudi take, "ki ne bi čisto sodile v ustavo." "Ne vem, kako bi z ustavo preprečili tajkunstvo ali kaj podobnega," je še pojasnil nekdanji ustavni sodnik.
Kot je znano, je Janša na sobotnem kongresu SDS predstavil predlog desetih ustavnih sprememb, ki jih bo stranka predlagala, če v DZ zbere dovolj glasov. Med spremembami je med drugim izpostavil ustavne spremembe za reformo sodstva, s katerimi bodo premislili dosmrtni mandat sodnikov. Po njegovo je treba z ustavo zaščititi tudi referendumske odločitve ljudstva, preprečiti možnost oblikovanja spolitizirane sestave ustavnega sodišča in povečati učinkovitost delovanja izvršilne oblasti tako, da bi mandatarja imenoval predsednik republike.
