Janez Janša je na kongresu ponovno izvoljen za predsednika SDS: Slovenijo je mogoče voditi bistveno bolje

"Vlada odgovarja na krizo na osnovi predvidevanja, da je kriza prehodna nevihta, ki bo prej ali slej menila. To je popolnoma napačna presoja. Slovenija zmore bistveno več," je na kongresu SDS dejal njen predsednik Janez Janša. (Foto: Luka Cjuha)

"Vlada odgovarja na krizo na osnovi predvidevanja, da je kriza prehodna nevihta, ki bo prej ali slej menila. To je popolnoma napačna presoja. Slovenija zmore bistveno več," je na kongresu SDS dejal njen predsednik Janez Janša. Napovedal je tudi deset ustavnih sprememb, ki jih bo stranka predlagala, ko bo imela zadosti glasov v parlamentu.

V komentarju protikriznih ukrepov je Janša v svojem govoru ocenil, da je treba podjetjem pomagati z ekonomsko-razvojnimi in ne socialnimi ukrepi. Ukrepi, ki tega ne zmorejo, gredo po njegovem v popolnoma napačno smer. Opozoril je, da je Slovenija "iz izjemno nizke zadolženosti iz leta 2008 v letošnjem letu zašla med visoko zadolžene države z visokim proračunskim primanjkljajem" in da bo "razsulo, ki raste zaradi nesposobnosti vladajočih obvladati krizo, prej ali slej nekdo moral reševati".

Janša je opozoril, da se zdi ekonomska kriza, ki je prerasla v finančno in okoljsko, na prvi pogled hitro rešljiva, "le onesnaževanje je treba podražiti in preprečiti posle, ki nimajo kritja v realni ekonomiji", a opozoril, da je problem dejansko veliko težji. "Številni posamezniki, korporacije in države se niso pripravljene odpovedati generacijskim dobičkom, zato nasprotujejo spremembi pravil in iščejo načine za ohranitev svojega privilegiranega položaja", je dejal in dodal, da je edini pravi odgovor na krizo socialno tržno gospodarstvo.

Po Janševem prepričanju ni bojazni, da bi kapitalizem propadel podobno kot sta komunizem in socializem, "ki sta bila vseskozi v stagnaciji". V tržnem gospodarstvu namreč po njegovem tekmujejo gospodarske ideje, v demokraciji politične, "zato kapitalizem iz kriz izhaja prerojen, boljši". "Vprašanje zato ni, kaj bo sledilo kapitalizmu, ampak kaj nas o kapitalizmu ta kriza želi naučiti," je dejal in dodal, da je en nauk že razviden, to je, da se družba znova vrača nazaj k vrednotam.

V orisu zadnjih štirih let je predsednik SDS ponovil, da so centri moči, "oblikovani za zaščito političnih in kapitalskih monopolov ter njenih nosilcev" pred zadnjimi volitvami z različnimi aferami, preprečili vsebinsko razpravo, zaradi česar volivci na volitvah niso tehtali med njihovimi dosežki in napakami. "Tako sta bili v ospredju volilne kampanje laž in prevara," je dejal in dodal, da "kdor zmaga s pomočjo prevare, tudi vlada na enak način".

Ker Slovenija po Janševih besedah potrebuje korenite spremembe, je njihov prihodnji izziv, da v državnem zboru zberejo dovolj glasov za dopolnitev ustave na desetih področjih. Po Janševem mnenju sicer "obstaja vse večja verjetnost, da na nov slovenski parlament ne bo treba čakati štiri leta".

Ustavne spremembe, ki jih imajo v mislih v SDS, bi po Janševih besedah vodile v "novo slovensko republiko".

Slovenija tako po Janševem mnenju potrebuje ustavno podlago za reformo sodstva. Ponovno je namreč treba premisliti tako doživljenjski mandat sodnikov kot organizacijsko strukturo.

Poleg tega je treba z ustavo zaščititi referendumske odločitve ljudstva ter preprečiti možnost oblikovanja spolitizirane sestave ustavnega sodišča, je dejal Janša. "Kajti če lahko ustavno sodišče zlorabi ustavo ter odredi izdajanje odločb izbrisanim brez zakona, nato pa klone še pred pritiski kapitalsko odvetniškega lobija in prepove referendum, s katerim bi lahko ljudje preprečili možnost drastičnega povečanja odvetniških tarif, potem parlamenta pravzaprav ne potrebujemo."

Z ustavnimi spremembami bi v SDS povečali tudi učinkovitost delovanja izvršilne oblasti, saj po Janševih besedah sestavljanje vlade traja predolgo, zato bi moral mandatarja imenovati predsednik republike. Slovenija bi poleg tega morala dobiti enostavnejšo možnost razpisa predčasnih volitev.

Na področju decentralizacije bi bilo po predlogu SDS treba v ustavi določiti enoletni rok, v katerem bi moral DZ sprejeti pravno podlago za decentralizacijo države, v nasprotnem primeru pa bi se moral parlament razpustiti. Takoj po ustanovitvi pokrajin pa bi državni svet preoblikoval v svet pokrajin.

63. člen ustave pa bi v SDS dopolnili s prepovedjo poveličevanja totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov. V SDS bi poleg tega ustavo dopolnili s prepovedjo monopolov na medijskem področju, uvedbo obvezne srednje šole, ter odgovornim odnosom na medijskem področju.

"Ker tisti, ki so lansko leto govorili, da so pripravljeni prevzeti odgovornost za Slovenijo, ne ukrepajo, protikrizne ukrepe pripravlja naš strokovni svet. Zmanjšujemo škodo, kolikor se da. Vemo pa, da to ne bo dovolj. Zato se bomo z današnjim dnem pričeli pripravljati na nov izziv, na drugo slovensko republiko," je nagovor delegatom sklenil Janša.

Kongresa z geslom Slovenija zmore več se sicer udeležujeta predsednika strankinih predhodnic - nekdanji predsednik Slovenske demokratične zveze Dimitrij Rupel in nekdanji predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije France Tomšič - ter številni predstavniki sestrskih strank iz tujine. Uspešno delo je delegatom zaželela tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

SDS bo imela poleg glavnega še programskega tajnika

Po prvotnem osnutku sprememb statuta naj bi imel omenjeni dodatni tajnik naziv politični tajnik, vendar so člani njegov naziv na predlog Franceta Cukjatija na koncu spremenili v "programski tajnik". Večina članov skupine, ki je pred tem opravila razpravo o dopolnilih sprememb statuta, se je namreč strinjala, da prvotni naziv preveč spominja na nazive iz nekdanje skupne države.

Spremembe statuta poleg tega še dodatno poudarja načelo odgovornosti funkcionarjev stranke in povečuje vlogo regijskih koordinacij. Prav tako naj daje pravno podlago za vodenje seznama podpornic in podpornikov SDS. Seznam bi lahko vodilo tajništvo SDS, njihove podatke pa bi lahko uporabljalo le za namen evidence podpornikov stranke in v skladu z zakonom.

Programskega tajnika sicer na predlog predsednika imenuje svet stranke, kot najresnejšega kandidata za to mesto pa se v medijih že nekaj časa omenja nekdanjega notranjega ministra Dragutina Mateja.

Na volitvah delegati poleg predsednika pravkar volijo še člane izvršilnega in nadzornega odbora. Rezultati volitev naj bi bili znani ob koncu današnjega kongresa.

Delegati SDS potrdili spremembe strankinega programa

Delegati kongresa SDS so potrdili spremembe strankinega političnega programa ter sprejeli nekaj resolucij, s katerimi se je stranka opredelila do nekaterih aktualnih vprašanj. Med njimi je resolucija, v kateri SDS kot odgovor na krizo ponuja odgovorno socialno-tržno gospodarstvo.

Po besedah Milana Zvera, ki je na današnjem kongresu vodil tudi delovno skupino za pripravo predloga programa in resolucij, spremenjeni program stranke ne prinaša radikalnih sprememb. Kot je pojasnil, so ga nekoliko skrajšali, med ključne vrednote stranke pa so dodali tudi pozitiven odnos do okolja.

Med temeljnimi programskimi cilji sicer program SDS navaja razvojno paradigmo, družbo blaginje, na znanju temelječo družbo, učinkovito upravljanje z državo, upravljanje s prostorom in skrb za okolje ter področje mednarodne in evropske politike.

Delegati današnjega kongresa so sprejeli tudi nekaj resolucij, s katerimi se je stranka opredelila do nekaterih aktualnih vprašanj.

Resolucija odgovorno socialno-tržno gospodarstvo po besedah nekdanjega ministra za razvoj Žige Turka vsebuje rešitve, ki jih SDS ponuja kot odgovor na krizo. Po njegovih besedah postavljajo v ospredje, da mora Slovenija iz krize iziti z boljšim gospodarstvom in bolj pošteno družbo. Resolucija predvideva 16 ukrepov, na prvem mestu pa poudarja solidarnost in poštenost, je pojasnil Turk.

Z resolucijo v SDS tudi zavračajo trditve, da se bo kriza rešila zaradi ukrepov v velikih ekonomijah, in da lahko zato Slovenija zgolj čaka, ter ugotovili, da nova vlada "ne zna izkoristiti večje družbene sprejemljivosti za reforme, ki jih prinaša kriza".

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je predstavil resolucijo z naslovom Slovenija v EU, katere bistvo je po njegovih besedah, da poskušajo imenovati "najbolj prominentne probleme, ki jih srečujeta EU in Slovenija v njej".

Resolucija se dotika tudi odnosov s sosednjo Hrvaško. Po Ruplovih besedah bo treba v politiko Slovenije v EU vložiti nove napore, da je druge članice ne bi doživljale kot problem, ampak kot partnerja v iskanju rešitev. V resoluciji je tudi zapisano, da Slovenija podpira članstvo Hrvaške v EU, a želijo pred njenim vstopom razrešiti odprta vprašanja.

Rupel je predstavil tudi resolucijo z naslovom Za avtonomno namesto ideološke inteligence, s katero po njegovih besedah želijo podpirati avtonomno, kritično inteligenco. Rupel ugotavlja, da medijski in šolski sistem še vedno propagirata kulturni in ideološki boj. V zadnjem času so sicer nastajale nekatere nove akademske institucije, a jih želi sedanja vladna koalicija zavirati in izničevati, meni Rupel.

Med resolucijami, ki jih je sprejel kongres, je tudi resolucija z naslovom Prestolnica je simbol državnosti. Ljubljanski mestni svetnik Peter Sušnik je opozoril, da današnja prestolnica ni takšna, kot so si jo zamišljali.

V SDS v Ljubljani vidijo predvsem propad kulture dialoga in strpnosti, saj aktualna mestna oblast ne spodbuja različnosti mnenj. "Kultura dialoga v glavnem mestu je prešla na najnižjo raven v zgodovini samostojne Slovenije," menijo v SDS in predlagajo nekatere ukrepe, med drugim spremembo zakona o glavnem mestu.

Predsednik SDS kongres označil kot največji in najbolj vsebinski doslej

Janez Janša je bil na današnjem kongresu v Ljubljani ponovno izvoljen za predsednika SDS. Za takšno odločitev je glasovalo 554 od 569 delegatov, ki so se udeležili volitev. V zaključnem nastopu je staro-novi predsednik kongres označil kot največji in najbolj vsebinski doslej ter se zahvalil vsem, ki so jim prenehale funkcije v stranki.

Izvolili so tudi 18 članov izvršilnega odbora in pet članov nadzornega odbora. V izvršilni odbor so bili izvoljeni: Milan Zver, Mirko Zamernik, Romana Jordan Cizelj, Dragutin Mate, Zofija Mazej Kukovič, Žiga Turk, Miha Brejc, Dušan Strnad, Branko Grims, Vasko Simoniti, Anže Logar, Gregor Pivec, Pavel Rupar, Janko Požežnik, Dimitrij Kovačič, Franc Sušnik, Bojan Belna in Šarkanj Silvo. V nadzorni svet pa: Branko Kelemina, Robert Celec, Damjana Petavar Dobovšek, Brigita Brumen in Tomaž Deželak.

Jelinčič: V ustavi bi bilo potrebno spremeniti marsikaj

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je v izjavi poudaril, da bi bilo potrebno v ustavi spremeniti marsikaj. Kot je dejal, absolutno podpira marsikakšno pobudo glede sprememb ustave, ki jih je danes na kongresu predstavil predsednik SDS Janez Janša.

Ob tem je dodal, da so nekatere predstavljene ideje prišle iz njihovih vrst in izpostavil odvzem trajnega mandata sodnikom.

"Dejstvo je, da ta trenutek Sloveniji ne kaže dobro," je poudaril Jelinčič. Po njegovem bi lahko vlada veliko naredila, "če bi takoj v prvih mesecih v zakonodajni proces vložila zakone, ki bi omejili lopovščino, ki bi kaznovali tatove". Nasprotno pa se po njegovih besedah v prvo vrsto postavlja čim večji zaslužek odvetnikov in skrb za t.i. izbrisane.

Predsednik SNS ne vidi možnosti za predčasne volitve. Koalicija se bo po njegovem mnenju prepirala, vendar bo ostala v poziciji vsa štiri leta.

"O predčasnih volitvah odloča parlament in bodite prepričani, da bodo poslanci glasovali proti temu, da bi tvegali, ali po volitvah sploh pridejo v parlament ali ne. Odžagali bi si lastno vejo," je dejal ter dodal, da je do konca mandata še tri leta, zato ni razloga, da bi poslanci "gotovo službo zamenjali za negotovo prihodnost".

Kot so sporočili za STA iz SLS, predstavnik te stranke Radovan Žerjav ne bo komentiral pobud in idej, ki jih je danes na kongresu SDS predstavil predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša.