Slovenija se je v nedavnem poročilu evropske komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov znašla v nezavidljivem položaju skupaj s sedmimi državami članicami EU, ki jim ta delež upada, namesto da bi obvezno naraščal.
Na finančnem ministrstvu (čas za odgovor gospodarskemu ministrstvu so imeli do 5. marca, a so odgovorili šele tik pred današnjo sejo vlade) so se kljub temu spotaknili predvsem ob višino podpor, ki se po njihovem mnenju "ne morejo povečevati v nedogled". Zvišanje podpor za elektrarne na obnovljive vire energije bo imelo vpliv na "bistveno povečanje stroškov oskrbe z električno energijo pravnih oseb in gospodinjstev". Po sedanji shemi morajo odjemalci v sklopu računov za električno energijo za podporo proizvodnji elektrike na obnovljive vire energije plačati 40 milijonov evrov na leto. Nenadzorovano izvajanje nove predlagane sheme za podporo OVE pa bi pomenilo, da bi se prispevek električnih odjemalcev povečal kar za od tri- do petkrat, so ugotovili na ministrstvu za finance.
"Trditve, ki jih navajate v vašem dopisu, so napačne," so jih nazaj opozorili na ministrstvu za gospodarstvo, kjer so izračunali, da se bo mesečni račun povprečne družine za elektriko zaradi podpor OVE dejansko povečal za evro in pol. V korespondenci so "brezplodnim polemikam" s Križaničevimi uradniki namenili precej krepkih besed in jim svetovali tudi "kakšen učbenik s področja energetike in ekonomije".
Na gospodarskem ministrstvu se poleg naštetega nikakor ne strinjajo niti z uporabo nizke diskontne stopnje, ki je po interpretaciji finančnega ministrstva upravičena zaradi tega, ker gre pri investicijah v OVE za netvegane naložbe, za katere se zahteva nižja donosnost in posledično nižja diskontna stopnja. Na gospodarskem ministrstvu na drugi strani trdijo, da so tovrstne naložbe izpostavljene številnim tveganjem in da so podpore, ki jih dobijo zasebni investitorji v te naložbe zgolj nadomestilo za njihov neenakopravni položaj v tržni tekmi z že amortiziranimi elektrarnami, ki so bile zgrajene v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja.
"Moramo se vprašati, ali so na ministrstvu za finance preslišali nasvete vodilnih svetovnih ekonomistov, ki poudarjajo, da so investicije v nizkoogljične tehnologije nujno potrebne za spodbude v gospodarstvu in za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov," je opozorila vodja Greenpeaceovih kampanj za politike EU Nina Štros.
Organizacija Greenpeace je ministra Križaniča pozvala, naj ne ogrozi sprejetja nove podporne sheme po predlogu ministrstva za gospodarstvo. Shema je zelo podobna najučinkovitejšim podpornim shemam, kot jih imata Nemčija in Španija, ki sta eni izmed vodilnih gospodarskih sil na tem področju in dosegata vsakoletno rast tako v številu zaposlenih kot v deležu energije iz obnovljivih virov v končni porabi.
Z ministrstva za finance so na naša vprašanja odgovorili, da "gradiva pripravljajo strokovno usposobljeni ljudje, ki nikakor ne pišejo 'čudnih' pripomb", tovrstna opazka pa po njihovem mnenju "pomeni tudi diskreditacijo strokovnih služb ministrstva".
