Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
- VIDEO
Poglej fotogalerijo
Zagreb (Foto: Reuters)
Na tradicionalnih prvomajskih zborovanjih se je v številnih nemških mestih zbralo več deset tisoč ljudi, ki so izražali svoje nezadovoljstvo nad stanjem v državi, ki se je znašla v eni najhujših recesij po drugi svetovni vojni.
V Nemčiji danes veljajo poostreni varnostni ukrepi, samo v Berlinu pa je v pripravljenosti 5000 policistov v pričakovanju morebitnih spopadov skrajnih levičarjev s policijo.
V Berlinu, ki ga tradicionalno zaznamujejo nasilni protesti ob 1. maju, je bilo nemirno v četrtek zvečer, ko je okoli 200 večinoma vinjenih protestnikov napadlo policijo, 29 policistov je bilo lažje ranjenih. Nemška policija je pridržala 12 oseb, 49 jih je zaslišala.
V Nemčiji danes med drugim potekajo zborovanja v Berlinu, Hamburgu, Hannovru in Mainzu, kjer so pozvali tudi k protestom proti pohodom neonacistov. V različnih delih Ulma so se zbrali tako levičarji kot neonacisti, a o hujših neredih zaenkrat ne poročajo.
1. maj poenotil francoske sindikate
V pripravljenosti je tudi francoska policija. Sindikati so se namreč prvič po več letih dogovorili za enotno množično zborovanje na pariškem trgu Bastille, ki naj bi se začelo popoldne. Zborovanja pa že potekajo v ostalih francoskih mestih. V Bordeauxju se je zbralo 50.000 ljudi, v Toulouseu jih je od 15.000 do 30.000, medtem ko je v Marseillu po različnih ocenah slišati glasove od 8500 do 35.000 ljudi. Kritični so predvsem do politike, ki jo je predsednik države Nicolas Sarkozy izbral za soočanje s krizo.
V ruski prestolnici se je v bližini spomenika Karla Marxa zbralo okoli 2000 ljudi. Privrženci komunistov so na shodu v Moskvi nosili portrete nekdanjega sovjetskega voditelja Lenina, vihrali s sovjetskimi zastavami in prepevali komunistične pesmi. Opozarjali so na posledice gospodarske krize in se zavzemali za vrnitev komunizma. Komunistični privrženci so izražali svoja stališča tudi v kirgizistanskem Biškeku, zborovanje pa so pripravili še v ukrajinski prestolnici Kijev. Zbralo se je okoli 10.000 ljudi, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tas.
V drugem največjem ruskem mestu Sankt Peterburg pa je policija prijela več deset privržencev skrajnih desničarjev in skupin, ki nasprotujejo priseljevanju, ki so hoteli protestirati v središču mesta.
Na Dunaju se je zbralo 100.000 ljudi
Na poziv avstrijskih socialdemokratov (SPÖ) se je na Dunaju zbralo 100.000 ljudi, pred katerimi so se govorci zavzemali za pravičnejšo davčno politiko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vodja stranke in kancler Werner Faymann je zbranim zagotovil nasprotovanje zamrznitvi plač, kot zahtevajo predstavniki avstrijskih delodajalcev, s katerimi naj bi se začeli pogajati letošnjo jesen.
Zborovanje so pripravili tudi v Španiji, ki naj bi po napovedih tamkajšnje vlade prihodnje leto zabeležili 20-odstotno brezposelnost.
V Carigradu so se protestniki spopadli s policijo
Na shodu ob mednarodnem prazniku dela se je v Carigradu zbralo več tisoč sindikalistov in levičarskih aktivistov, ki so vzklikali razna gesla, kot na primer "Z roko v roki proti fašizmu" in "Represija nas ne bo ustavila" ter "Naj živita revolucija in socializem".
Ob shodu je v enem od območij mesta prišlo tudi do spopadov med nekaj sto protestniki in policijo, ki je uporabila vodne topove, da bi razgnala množico. Več protestnikov je policija prijela. Po zadnjih podatkih naj bi bilo v spopadih ranjenih šest protestnikov in dva policista.
Turške oblasti so 1. maj šele minuli teden razglasile za državni praznik in tako popustile pod pritiski delavskih združenj. Obenem so napovedale, da bodo na omenjenem osrednjem carigrajskem trgu dovolile le manjšo proslavo ob prazniku dela. Sindikati so se tej prepovedi uprli in želeli na trgu prirediti večje zborovanje.
Leta 1977 so neznanci med velikim prvomajskim zborovanjem pričeli streljati, kar je sprožilo paniko,v kateri je umrlo več deset ljudi.
Video: Praznik dela, ki ga v Turčiji praznujejo prvič, so pospremili spopadi med protestniki in policijo
Hrvaški sindikati so se med drugim zbrali v Zagrebu, o zborovanju agencije poročajo še iz Pulja. Prvomajski shodi pa potekajo tudi v Grčiji in Italiji. V znak solidarnosti z žrtvami nedavnega uničujočega potresa so se glavni italijanski sindikati zbrali v mestu L'Aquila, prestolnici dežele Abruci, ki jo je prizadel potres in zahteval skoraj 300 življenj.
O zborovanjih poročajo tudi s Filipinov, Kambodže in Tajvana, kjer se je ulicah Taipeija protestiralo okoli 10.000 delavcev, ter iz Japonske. V tokijskem parku Jogi se je zbralo 36.000 ljudi, ki so zahtevali več socialne pomoči v luči recesije. V južnokorejskem Seulu pa je protestiralo okoli 8000 delavcev in zahtevalo konec odpuščanj in znižanja plač, ki ju je povzročila kriza.
Kot je ob tradicionalnem sprejemu pred prvomajskim praznikom poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, živimo v času, ki je zaradi krize za delavstvo neprijazen. Opozoril je, da je potrebno spremeniti lestvico vrednot, ki je bila v veljavi doslej, ter v ospredje postaviti solidarnost in družbeno odgovornost.
Semolič: Prav je, da delo praznuje vsaj en dan, ko pa kapital praznuje celo leto
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je v prvomajski poslanici zapisal, da bosta delo in znanje iz sedanje krize izšla kot moralna zmagovalca. Dodal je, naj bo letošnji 1. maj praznik dela in znanja, praznik novega razvojnega začetka.
Fotogalerija
Praznik dela po vsem svetu zaznamovali delavski protesti; Semolič verjame, da 1. maj še ne bo izumrl
Semolič: Prej bomo dočakali propad kapitalizma kot propad 1. maja
Prej bomo dočakali propad kapitalizma kot propad 1. maja, "praznika našega dela", je ob tradicionalnem kresovanju na predvečer praznika dela na Rožniku dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Po njegovem mnenju delavstvo ne bi smelo plačevati posledic gospodarske krize.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na prireditvi, ki sta se je udeležila tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič ter ljubljanski župan Zoran Janković, namreč spomnil, da so se na Rožniku pred prvomajskim praznikom zbirali vsako leto ne glede na vojne, propad držav ali ideologij.
"Nobena delavska pravica ni podarjena, nobena ni večna, za prav vsako delavsko pravico se je potrebno boriti," je opozoril predsednik ZSSS ter dejal, da so letošnja praznovanja tudi "manifestacija protesta nad razmerami, v katerih so se znašli naši delavci in delavke".
Semolič je poudaril, da krize niso povzročile delavske plače, "krizo je povzročila pogoltnost, hazard, pohlep lastnikov kapitala po dobičkih". Prav zato po njegovem ne bi smeli dopustiti, da bi moralo prav delavstvo "plačevati vse račune teh gospodov".
Predsednik sindikalne organizacije je zato politično vodstvo pozval, naj se nehajo toliko ukvarjati z bankami in vanje "pošiljati ogromno denarja. Rešujte raje naša podjetja, delovna mesta, denar usmerite k delavstvu," je poudaril.
Glede tajkunov je Semolič spomnil, da v nobenem primeru nihče od njih ne bo lačen ali šel na zavod za zaposlovanje, marsikdo pa bo celo "na koncu krize bogatejši kot danes". Zato je politikom svetoval, da "če želite komu reprogramirati dolgove, dajte tistim delavcem in delavkam, ki imajo delavske plače".
Zahteva sindikatov je po Semoličevih besedah tudi, naj se del kapitala nameni za delavske plače. "Dvignimo delavske plače, dvignimo pokojnine, s tem se bo dvignilo povpraševanje in v tovarnah bo več dela," je napovedal. Prav tako bi bilo za Semoliča potrebno pomagati mladim, ki so izgubili delo.
"Gospodje politiki, nehajte strašiti delavstvo po podaljšanju dela," je še dejal predsednik ZSSS in pojasnil, da je delavstvo "zgarano, fizično in psihično", zato jih večina ne more doseči 65 let starosti na delovnem mestu.
V svojem nastopu se je Semolič obrnil tudi na delodajalce in jih pozval, naj dajo v ospredje delavce in znanje. "Tisto, kar nas je pripeljalo v krizo, so vrednote," je prepričan Semolič. Po njegovo prevladujejo vrednote podrejenosti dobičku in kapitalu, nedotakljivosti finančnih institucij. Te vrednote bi morali po njegovem zamenjati s skrbjo za blaginjo vseh, solidarnostjo, družbeno odgovornostjo kapitala in več skrbi za okolje.
"Svet se mora spremeniti, pa je meni čisto vseeno, ali rečemo temu novemu svetu nov socializem ali nov kapitalizem, ni pomembno. Pomembno je, da postavimo v ospredje človeka," je zbranim še dejal Semolič.
1. maj - praznik dela
Praznik dela opominja delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.
Na Slovenskem so prvi maj začeli praznovati že na začetku 20. stoletja, kot državni praznik pa je bil v Sloveniji uzakonjen leta 1948.
Praznovanje so tradicionalno začele godbe, ki so igrale delavske budnice, kar še danes ohranjajo v številnih krajih. Temu je sledil sprevod delavcev na bližnji hrib ali v gozd ob mestu, kjer so se poveselili ob hrani in pijači. Pohodniki so obvezno nosili simbola prvomajskega praznovanja - nagelj in značko. S praznovanjem je v Sloveniji poleg prižiganja kresov povezan še en običaj - postavljanje mlaja.
1. maj pa je hkrati v Katoliški cerkvi praznik sv. Jožefa delavca, Jezusovega rejnika. Kot so zapisali v Slovenski škofovski konferenci, vidi Cerkev v liku sv. Jožefa vzor in zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter tako poskrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa.
Komentarji