Lojze Slak je edina prava narodnozabavna konkurenca Avsenikom

S pojavom Slakovega ansambla je slovenska narodnozabavna scena močno pridobila, saj je postala močnejša za glasbeno rivalstvo med Slaki in Avseniki, ki naj bi ga, kot pravi legenda, v bistvu zakuhal kar Vilko Ovsenik, ki naj bi botroval tudi nastanku Slakov. (Foto: Jaka Gasar)

No, po neki teoriji se Balkan začne onkraj Ljubljanice, torej na Prulah oziroma v smeri Dolenjske. Takšna naj bi bila sestava tal. Dinarska. In na tak način bi najboljše ritme v Sloveniji človek torej lahko pričakoval na Dolenjskem. Kakor koli že, ta pokrajina je dala vsaj eno veliko pop glasbeniško ime. Kakopak gre za Lojzeta Slaka in njegov ansambel, ki je edina prava konkurenca ansamblu bratov Avsenik. Od svojega glasbeniškega kolega Avsenika je Slak mlajši tri leta. Rodil se je namreč leta 1932 v vasi Jordankal v občini Mirna Peč.

Ker je bil eden od desetih otrok, ni odraščal v svoji družini, temveč pri babici, kjer ga je za igranje harmonike navdušil stric, prav tako harmonikar. Pri petnajstih letih je mladi Slak že igral na porokah, na katerih se je, kot pravi, prekalil oziroma pridobil dragocene izkušnje glede občinstva in glasbe. Leta 1957 je zmagal v javni radijski oddaji Pokaži, kaj znaš! kot samostojni godec, nakar je leta 1959 nastal Ansambel bratov Slak, ki je deloval dobra tri leta. Leta 1964 je ustanovil nov bend z vokalisti, torej s Fanti s Praprotna, s katerimi od tedaj do danes nastopa pod imenom Ansambel Lojzeta Slaka. Zanimivo pri Slaku je, da ni bil nikdar glasbenik profesionalec, ampak se je z glasbo ukvarjal malodane za hobi oziroma popoldne, ko je prišel iz službe.

Sprva je bil šofer pri Petrolu, potem tapetnik pri podjetju Hoja, na koncu pa komercialist. S pojavom njegovega ansambla je slovenska narodnozabavna scena močno pridobila, saj je postala močnejša za glasbeno rivalstvo med Slaki in Avseniki, ki naj bi ga, kot pravi legenda, v bistvu zakuhal kar Vilko Ovsenik, ki naj bi botroval tudi nastanku Slakov. Ne glede na to, da ima na Dolenjskem Slak konkurenta vsaj v Henčku Burkatu, prav tako trdoživi glasbeni legendi, kot v drugih mlajših zasedbah, kakršna so Slapovi z vseprisotnim Martinom Štibernikom, je Lojze Slak zagotovo prvo dolenjsko glasbeniško ime.

Vendar pa Dolenjska ni zgolj narodnozabavna. Če odmislimo tiste, ki so Dolenjci zgolj po rodu, kot na primer Pero Lovšin, velja omeniti najbolj legendarno dolenjsko rock zasedbo Rudolfovo z zimzelenim lokalnim hitom Grem domov v Novo mesto, kot tudi zasedbo Drevored. Za okus pisca tega sestavka je izjemen pop preblisk v osemdesetih ponudila tudi skupina Pandan s komadom Nekaj v tvojih je očeh, ki še danes velja za enega najboljših pop cukrčkov. Svojevrstno pozicijo ima tudi Društvo mrtvih pesnikov, kot tudi seveda prvaki slovenskega pop rocka Dan D. Na Dolenjskem seveda domuje tudi Rock Otočec, ki se je prvič zgodil leta 1976, medtem ko od leta 1997 predstavlja osnovni slovenski pop festival.

No, da se bi ne mislilo, da je dolenjska glasba izključno milozvočna. Anarho punk rock prvak Slovenije, eden, edini in neuničljivi prihaja iz Rumanje vasi pri Straži, ime mu je Brane Koncilja, njegovi skupini pa Free 48. Pozdrav v Rumanjo vas.