Ob tem je Zalokar Oražmova spomnila, da je prejšnja vlada imela štiri leta časa, da bi razveljavila odločbe izbrisanim, ki jih je izdal nekdanji notranji minister Rado Bohinc. Kot meni, vlada Janeza Janše oz. koalicija tega ni naredila, "ker vedo, da so odločbe zakonite in temeljijo na ustavni odločbi".
Glede na sredino razpravo v DZ v poslanski skupini menijo, da "je ostalo v zraku, glede na številno in dolgo razpravo, predvsem vprašanje odgovornosti" in vprašanje, kako je do te "zgodbe" prišlo. Zato naj bi komisija, ki jo predlagajo, raziskala tudi: kdo je izbris organiziral in kako je bil izveden, kdo so krivci zanj, zakaj je bil izbris izveden brez upravnega postopka in zakaj izbrisanih niso z upravno odločbo obvestili o izbrisu. Prav tako naj bi bil predmet dela komisije raziskava vloge državnih institucij pri izvedbi izbrisa ter načina, kako so državni organi o izbrisu obveščali.
Strokovnjaki, ki bi tako komisijo sestavljali, ne bi smeli imeti "nikakršnega političnega pedigreja", prav tako pa Zalokar Oražmova pušča odprto možnost, da bi komisijo sestavljali tudi strokovnjaki iz tujine.
"Prav tako menimo, da bi morda takšno komisijo ne imenovala politika, pač pa morda predsednik države," je dodala vodja poslanske skupine. Na vprašanje, kdo naj bi tako komisijo ustanovil, je Zalokar Oražmova pojasnila, da "je variant, kako to narediti, več". Ob tem je primerov podobnih komisij v tujini po njeno dovolj.
Na vprašanje, ali so pobudo predstavili predsedniku republike Danilu Türku, je vodja PS Zares odgovorila, da ne, pač pa so na neformalni ravni s tem seznanili koalicijske partnerje ter notranjo ministrico Katarino Kresal. Pobudo bodo tako zaenkrat predlagali političnim strankam, "prav gotovo pa bo s to pobudo seznanjen tudi predsednik države in bomo potem videli, kako bo on odreagiral".
Če bo parlamentarna komisija ustanovljena, pa bo po mnenju Zaresa vsebino njenega dela potrebno razširiti, čeprav po njenih besedah parlamentarna komisija "ni kraj, kjer bi lahko prišli do korektnih, strokovnih, neodvisnih odgovorov".
Zalokar Oražmova sicer kot nekorektno zavrača, da bi bil njihov predlog že takoj obremenjen s političnostjo, ker ga je predlagala politika. Osebno namreč meni, da "takšna komisija lahko prispeva k temu, da se politični naboj, ki je s tem povezan, nekoliko omili". Po njeno je za to "večja možnost, kot bi jo dala preiskovalna parlamentarna komisija".
