Maše so se udeležili tudi nekateri slovenski politiki, in sicer nekdanji predsednik vlade Janez Janša s spremljevalko Urško Bačovnik, Mojca Dolinar Kucler, Milan Zver, Anton Kokalj in Ljudmila Novak.

Ljubljanski nadškof in predsednik SŠK msgr. Alojz Uran je že pred dnevi dejal, da je odkritje množičnega grobišča v rudniškem rovu v Hudi Jami pri Laškem razkrilo strahoto revolucionarnega nasilja po koncu druge svetovne vojne in pretreslo javnost. "Od državnih ustanov pričakujemo, da bodo glede evidentiranja in odkrivanja prikritih grobišč ter poprave krivic izpolnile svojo dolžnost. Kristjani smo poklicani, da pri procesu sprave sodelujemo in da za žrtve in njihove morilce molimo," je dejal ljubljanski nadškof in župnije v Cerkvi na Slovenskem pozval, naj v postnem času v ta namen pripravijo primerno spravno pobožnost.

Mariborski nadškof koadjutor dr. Anton Stres je včeraj, na peto postno nedeljo, v pridigi med spravno sveto mašo dejal, da se je vsa Slovenija zgrozila ob najdi posmrtnih ostankov žrtev, ki so bile s stometrskim zidom zazidane v grob molka. "Prizadeti smo zaradi poteptanega človekovega dostojanstva, ki se je zgodilo med nami. Prizadeta je naša samopodoba, naše samospoštovanje. Zgroženi smo zaradi teh stvari, ki so se razkrile," je dejal dr. Anton Stres in pri tem izpostavil strahotno trpljenje žrtev, okrutnost storilcev in dolgoletni strahopetni molk. "Zgroženi smo nad strahotnim trpljenjem, telesnim in duševnim, ki so ga morale te žrtve pretrpeti, preden se je ustavilo njihovo srce. Mnogi so gotovo umirali dneve in tedne, še živi med mrtvimi sorodniki, prijatelji in znanci." Glede okrutnosti in sovraštva tistih, ki so poboje zakrivili, pa je dejal: "To je bil sistematično in kolektivno načrtovan zločin. Ni si ga izmislil kakšen brezvesten posameznik. Pri tem so sodelovali številni ljudje in se izživljali na zverinski način nad svojimi žrtvami. Žrtve so hoteli oropati človekovega dostojanstva. Toda neprimerno veliko bolj kakor svoje žrtve so oropali človekovega dostojanstva sami sebe. Sodelovati pri takem zločinu pomeni odpovedati se svoji človečnosti."

Dr. Stres je izpostavil tudi zgroženost zaradi strahopetnega in trdoživega molka, ki je desetletja prekrival zločine, o katerih pričajo številna grobišča v Sloveniji. "Zgroženi smo zaradi neverjetnega prizadevanja, da bi ta zločin za vedno prekrili. Sto metrov zidov, betona in nasutja naj bi jamčilo, da resnica ne bo prišla nikoli na dan. Stometrski zid naj bi zagotavljal, da se bo lahko po deželi bohotila samo ena resnica, ki si plemenitega naziva resnica sploh ne zasluži. Zgroženi smo, da je svoje strupeno seme sovraštva, seme prezira do drugih in nazorsko drugačnih, se pravi seme smrti, uspela zasejati v tako številna srca, da smo še danes verjetno najbolj razdvojen narod v Evropi. Sprt in razdvojen, z dvema resnicama, ki to ne moreta biti, in z dvema pravicama, ki sta, če sta dve, pravici lahko še manj," je poudaril dr. Anton Stres.