Pravna kolobocija z omenjenima zakonoma je nastala, ko se je prejšnja vladajoča koalicija ob asistenci Jelinčičevih nacionalistov hotela na vsak način z novim zakonom odkrižati komisije za preprečevanje korupcije, ki ji še zdaj predseduje Drago Kos. Ustavno sodišče je zatem razveljavilo nekaj členov tega zakona in tako se je, kot ugotavlja državni sekretar v ministrstvu za javno upravo Branko Lobnikar, boj zoper korupcijo znašel v pat položaju.

Opozicija je leta 2007 vložila svoj predlog zakona s podobnim naslovom, kot ga ima zdaj objavljeni, vendar ga je večina v parlamentu zavrnila že na začetku postopka. Zdaj so ga nekoliko dopolnili in, kot pravijo, je samo z nekaj pripombami uspešno prestal prvo usklajevanje v novi koaliciji. O vsebini predlaganega zakona naj bi mesec dni tekla javna razprava.

Besedilo osnutka, za katerega Drago Kos zatrjuje, da bo - če ga ne bodo v postopku sprejemanja bistveno spreminjali - eden najbolj sodobnih zakonov v Evropi, prinaša precej novosti. V političnih krogih bosta gotovo najbolj odmevali dve: to, da bi državno protikorupcijsko komisijo, to je predsednika in dva namestnika, imenoval predsednik republike in ne več državni zbor, ter to, da bi poslanci ne mogli biti hkrati tudi župani in podžupani. Polemike okoli tega, ali je prav, da nekateri poslanci opravljajo tudi funkcijo županov in so zato posebej plačani, se vlečejo že desetletje. Doslej so v vodo padli vsi poskusi, da bi ti funkciji razdružili, tokrat pa Lobnikar zatrjuje, da v koaliciji za to obstaja soglasje.

Polemike se zdijo neizbežne tudi pri imenovanju protikorupcijske komisije. Zdaj je namreč predsednik republike predsednika protikorupcijske komisije in namestnico - tako kot ustavne sodnike ali guvernerja BS - parlamentu zgolj predlagal. Če bo predlagana določba v zakonu ostala, bo to prvi primer, da je državni zbor kako pomembno kadrovsko imenovanje prepustil komu drugemu. Pisci zakona, večinoma je bil to Drago Kos, so sicer predvideli posebno petčlansko izbirno komisijo, v katero bi po enega člana imenovali največja opozicijska stranka, vlada, računsko sodišče, sodni svet in varuhinja človekovih pravic. Komisija bi preverila, ali kandidati izpolnjujejo pogoje - najbolj občutljiv je tisti, da so vredni javnega zaupanja - in za predsednika države pripravila seznam kandidatov, ki jih še posebej priporoča.

Mandat vseh treh naj bi bil pet in ne šest let, kot je zdaj, lahko pa bi bili še enkrat imenovani. Zanimiva je tudi določba, da bi z žrebom določili enega od namestnikov, katerega mandat bi se iztekel po štirih letih. V prehodnih določbah je tudi predlagano, da bi obstoječa Kosova štiričlanska protikorupcijska komisija delovala do konca mandata, to je do oktobra prihodnjega leta, toda predsednik Drago Kos in namestnica Nadja Žnidarčič Ferrari se ne smeta znova prijaviti na razpis.

Osnutek zakona prinaša še niz drugih novosti. Tako so nove določbe o zaščiti prijaviteljev suma korupcije in pravice do povrnitve škode, če jim je bila zaradi tega prizadejana.

Za razliko od prej sta zakonu dodani dve novi poglavji: o obvezni registraciji in nadzoru komisije nad lobisti ter o vsebinskem nadzoru nad financiranjem političnih strank in njihovih volilnih ter referendumskih kampanj.