Kot je znano, je vlada 24. februarja s predstavniki 23 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja podpisala dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje 2009-2010. Dogovor, na podlagi katerega se bo rast plač v letu 2009 s predvidenih 9,9 odstotka znižala na 7,1 odstotka, se bo realiziral s spremembami kolektivne pogodbe oz. podpisom aneksa k tej pogodbi.

Vlada je tako v četrtek potrdila vsebino aneksa, ki ga bosta ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs in minister za finance France Križanič s sindikati javnega sektorja podpisala popoldne na ministrstvu za javno upravo. Aneks h kolektivni pogodbi ureja spremembe uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov, razveljavitev splošne uskladitve osnovnih plač v letu 2009, regres za letni dopust v letu 2009 in prestavitev tretje četrtine odprave nesorazmerja s 1. septembra 2009 na 1. januar 1010.

Kot je zapisano v vladnem gradivu, imajo predlagane spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe neposredne posledice na znižanje javnofinančnih odhodkov za celotni javni sektor v višini 54,3 milijona evrov.

Fides aneksa ne bo podpisal

Glavni odbor Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) je na seji 6. marca razpravljal o podpisu aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor in odločil, da se predsedniku Fidesa Konradu Kuštrinu ne podeli mandata za podpis navedenega aneksa. Med glavnimi razlogi za nepodpis aneksa so v sporočilu za javnost izpostavili dejstvo, da plačni sistem v javnem sektorju še do danes ni uveljavljen, kar je posledica predolgih pogajanj za sklenitev Kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS). "Ni primerno, da se sedaj isti javni uslužbenci še nadalje odpovedujejo dokončni odpravi nesorazmerij, še zlasti ker vzrokov za gospodarsko krizo ni zakrivil javni sektor," je v sporočilu za javnost zapisal Kuštrin.

Ministrstvo za zdravje po njegovih navedbah tudi skoraj tri mesece po poteku skrajnega roka, dogovorjenega v sporazumu o reševanju stavkovnih zahtev iz aprila 2008, ni pripravilo standardov in normativov po ravneh zdravstvene dejavnosti, kar je temelj za diferencirano plačevanje zdravnikov glede na obremenitve. Sedanji sporazum med vlado in sindikati javnega sektorja predvideva znižanje deleža plačila delovne uspešnosti, kar namesto nagrajevanja po obremenitvah predstavlja novo približevanje sistemu uravnilovke v zdravstvu, je ocenil glavni odbor Fidesa.

Po prepričanju Fidesa se vlada in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lotevata varčevanja v zdravstvu na napačnem koncu. Varčevalni ukrepi bodo ponovno prizadeli nosilce zdravstvene dejavnosti, medtem ko glede drugih segmentov stroškov v zdravstvu ni sprejela nobenih konkretnih ukrepov. Zlasti ni videti, da bi prišlo do kakršnekoli racionalizacije pri javnih naročilih, birokratizacija zdravstva se še nadalje povečuje in se zaradi tega v kadrovski strukturi zdravstvenih zavodov ne zmanjšuje razmerje med birokratskim aparatom in nosilnimi zdravstvenimi poklici, je zapisal predsednik zdravniškega sindikata.