Novice.Dnevnik.si Novice/Slovenija

Zmotna presoja prispevala k poznemu zdravljenju Bora Nekrepa

Nadzorniki ugotavljajo: Dečkova možnost za preživetje bi bila večja, če bi ga takoj prepeljali v ljubljanski UKC

Ljubljana - K zapoznelemu zdravljenju pokojnega dečka Bora Nekrepa je prispevala zmotna presoja pri postavljanju diagnoze v mariborskem UKC, je ugotovil odbor za strokovno-medicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Odbor za strokovno-medicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije je v primeru Nekrep predstavil sklepe v primeru Nekrep v katerih ugotavlja, da je po prejetju preverjenega izvida visoke vrednosti amoniaka v krvi do zmotne presoje. Po mnenju odbora pa ni mogoče trditi, da bi ob ustreznem zdravljenju otrok preživel. (Foto: Boris Upelj)
 

Ali bi deček ob ustreznem zdravljenju preživel, po sklepih odbora za strokovno-medicinska vprašanja »ni mogoče z gotovostjo trditi«. Po besedah strokovnega direktorja ljubljanske pediatrične klinike in predsednika zunanjega strokovnega nadzora Cirila Kržišnika bi bila verjetnost za njegovo preživetje večja, če bi ga v ljubljanski UKC pripeljali, »ko je bil še mogoč kontakt z njim«.

Za zapoznelo zdravljenje pokojnega dečka Bora Nekrepa je prispevala zmotna presoja pri postavljanju diagnoze v mariborskem UKC, je ugotovil odbor za strokovno-medicinska vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije. Dežurna zdravnica Zlatka Kanič bi morala po ugotovitvah odbora ob izvidu, ki je pokazal na visoko vrednost amonijaka v krvi, "takoj začeti ustrezno zdravljenje oziroma takojšnjo premestitev otroka v ustrezno drugo strokovno bolnišnično enoto". Namesto tega so dodatne ukrepe, ki so bili potrebni, začeli izvajati šele več ur pozneje, deček pa je po enem tednu umrl v ljubljanskem UKC, kamor so ga prepeljali.

O morebitnih ukrepih še nič

O morebitnih ukrepih zoper UKC Maribor in tamkajšnje zdravnike bo odločil šele postopek pri razsodišču zbornice. Ali bi deček ob ustreznem zdravljenju preživel, pa po sklepih odbora za strokovno-medicinska vprašanja "ni mogoče z gotovostjo trditi". Po besedah strokovnega direktorja ljubljanske pediatrične klinike in predsednika zunanjega strokovnega nadzora Cirila Kržišnika bi bila verjetnost za njegovo preživetje večja, če bi ga v ljubljanski UKC pripeljali, "takoj ko je bil še možen kontakt z njim".

Zdravnik, ki se je med transportom dečka v ljubljanski UKC odločil za nekoliko nižjo koncentracijo glukoze, je na drugi strani po besedah člana odbora za strokovno-medicinska vprašanja Davida Neubauerja "v danih razmerah pravilno razsodil in pravilno ukrepal".

Na zdravniški zbornici so ob tem poudarili, da je imel deček izjemno redko motnjo hiperamoniemijo, pri kateri se v telesu kopiči amonijak, to pa povzroča hude okvare. V 34 letih so v enoti intenzivne terapije ljubljanskega UKC zdravili le tri novorojenčke s to motnjo, pri čemer je eden preživel s hudimi možganskimi okvarami, dva pa sta umrla. Še redkejše pa se zgodi, da se znaki te motnje ob okužbah, poškodbah ali hujšanju pokažejo šele po dolgem času. Ravno za takšno različico bolezni je šlo pri umrlem dečku. "To se je zgodilo pri prebolevanju infekta srednjega ušesa," je pojasnil Kržišnik. Predsednica zdravniške zbornice Gordana Kalan Živčec je povedala, da so se s starši pokojnega dečka že pogovorili in jim predstavili sklepe odbora.

Opozorilo bolnišnicam, naj bodo pri nadzorih poštene

V UKC Maribor teh sklepov včeraj niso komentirali. Sporočili so, da jih še niso prejeli in preučili. Direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravstvo Janez Remškar pa je sklepe odbora za strokovno-medicinska vprašanja označil kot opozorilo bolnišnicam, da morajo interne strokovne nadzore "opraviti maksimalno natančno in biti maksimalno pošteni". Interni nadzor v mariborskem UKC je sprva sklenil, da je bilo zdravljenje pokojnega dečka skladno s sodobno doktrino, zaradi objektivne odgovornosti pa je pozneje odstopil predstojnik mariborske pediatrije Alojz Gregorič.

Remškar je ob tem je pojasnil še, da hočejo v novem zakonu o zdravstveni dejavnosti začrtati tudi agencijo, ki bi "bdela" nad tovrstnimi izjemnimi dogodki. Osnutek zakona predvideva tudi dodatni strokovni nadzor, ki ga bo lahko za posamezen primer ad hoc izbral minister za zdravstvo.

Upajo na ukrepe proti zdravnikom

Sklepi odbora za strokovno-medicinska vprašanja na mnoga vprašanja ne odgovorijo, je opozoril odvetnik Nekrepovih Andrej Pitako. "Nikjer ne piše, da 19 ur niso ukrepali in da so preprosto ignorirali celo napotke iz visoko specializiranega oddelka v Ljubljani," je pojasnil. Ob tem ugotavlja, je izraz "zmotna presoja", s katerim so označili ravnanje zdravnice, zelo blag. Pitako predvideva, da so ga uporabili, zato da "ne bi bilo civilnopravnih, kazenskopravnih, delovnopravnih in stanovskopravnih posledic". Poudaril je, da je bil namen staršev, ki so sprožili različne postopke, ravno obrnjen - da bi proti zdravnikom, ki niso pomagali njihovemu otroku, ukrepali.

Dodaj v: Twitter Pošlji

Prijavite napako v članku

Komentarji
Zadnje objavljeno
Najbolj brano
Najbolj gledano
Najbolj komentirano
Foto.Dnevnik.si

Dnevnik.si